Mariborski župan Saša Arsenovič je za danes sklical novo sejo mestnega sveta na kateri so mestni svetniki ponovno odločali o drugem branju občinskega proračuna za letos in za prihodnje leto. Po številnih prerazporeditvah z amandmaji so mestni svetniki sprejeli proračun Mestne občine Maribor za leto 2023. Letošnji občinski proračun je težak rekordnih 190,9 milijona evrov.

Predlog proračuna za prihodnje leto pa je župan Saša Arsenovič v dogovoru s svetniškimi skupinami umaknil z dnevnega reda, a z zavezo, da bo ta obravnavan septembra.

Vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je v razpravi pred današnjim drugim branjem proračuna ponovila, da ta večinoma zajema nadaljevanje projektov, ki so že v teku, zato je malo manevrskega prostora za ostalo. Prioriteta so projekti z državnim ali evropskim sofinanciranjem. “A moramo lasten delež zagotoviti z zadolževanjem, saj ni druge možnosti,” je dejala.

Številni amandmaji

Po prvem branju so iz predloga umaknili tri milijone evrov za Center Rotovž in ta denar namenili za kulturo, mladino, socialo, šole in ceste. Znižali so proračunsko rezervacijo, sredstva za investicijsko vzdrževanje upravnih prostorov in mestni časopis ter v sklopu županovega amandmaja, ki je povzel nekatere pripombe svetniških skupin iz prvega branja, dodali sredstva za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin in druge socialne programe, športno opremo in cesto v Bresternici. “Upoštevali smo vse, kar smo lahko, da bi končno sprostili ta občinski krč,” je dejal Arsenovič.

Predstavnik svetniške skupine SDS Franc Kangler je izrazil razočaranje, ker niso bili vključeni vsi njihovi predlogi. “Predlagali smo amandmaje, ki gredo tudi izven centra mesta, na primer dodana sredstva za ceste in komunalo v Kamnici, a tega niti delno niste upoštevali,” je očital županu. “Občina potrebuje proračun, a takšnega, kot ga tudi mi želimo,” je dodal.

Nasprotno je Alenka Iskra v imenu SD zagovarjala predlagani predlog proračuna. “Proračun je razvojno naravnan in sprejemljiv. Smo na zaključku vrste velikih projektov, brez teh projektov ni razvoja našega mesta,” je dejala.

Sledil je posvet župana in predstavnikov svetniških skupin za zaprtimi vrati, na katerem so dorekli nekaj popravkov, med drugim zvišanje sredstev za vzdrževanje šol in vrtcev, in zatem potrdili proračun.

Kot je po glasovanju povedal Kangler, so nehali nasprotovati proračunu, ker so bile sprejete njihove pripombe, vendar pa to ne pomeni, da bodo privolili v načrtovane podražitve storitev za občane. Tudi Gibanje Svoboda se je vzdržalo glasovanja.

Ob tem so mestni svetniki sprejeli še sklep, s katerim so opozorili na podfinanciranost občine in pozvali vlado, da ta problem odpravi in zagotovi zadostno financiranje obveznih nalog.

Svetniki so se seznanili tudi z zaključnim računom za 2022

Mestni svetniki so se pred sprejemanjem letošnjega proračuna danes seznanili z zaključnim računom za leto 2022, ki kaže realizacijo prihodkov v občinsko blagajno v višini 150,4 milijona evrov. “Kar za 48 odstotkov je realizacija večja od realizacije proračuna v letih 2012-2018,” je bil zadovoljen župan.

Od države je občina za večje projekte, med drugim obnovo Dvorane Tabor, izgradnjo Centra Rotovž in novo brv, prejela skupno 7,7 milijona evrov. Prejeta EU sredstva so v višini šest milijonov evrov.

Odhodki so bili realizirani v višini 139,7 milijona evrov, od tega investicijski transferji in odhodki v obsegu okoli 43 milijonov evrov. Ta znesek je po besedah Mateje Cekić visok glede na pretekla leta, čeprav so pri javnih naročilih večkrat prejeli previsoke ponudbe in so jih morali večkrat ponavljati.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) je ostala kritična. “Realizacija proračuna je realno 125 milijonov plus 25 milijonov evrov zadolževanja. To je realna slika in kaže, da je tudi letošnji proračun za vsaj 40 milijonov evrov prenapihnjen,” je dejala.

Kritični so bili tudi v SDS. “Kritike o prenapihnjenem proračunu, ki smo jih izrazili ob sprejemanju proračuna, so se izkazale za kruto realnost. Prihodki so v drugih občinah realizirani v višjem deležu. Treba je realno načrtovati,” je v razpravi o zaključnem računu dejala njihova predstavnica Vladimira Cokoja.