Nedavno smo na Maribor24 objavili prispevek o odvisnikih s heroinom, ki so registrirani v Mariboru. Vsak teden pridejo po svojo dozo metadona ali kakšnega drugega nadomestka, ki deluje tako, da heroin preprosto “ne prime”. Že tedaj nam je dr. Andrej Pišec, edini mariborski psihiater, ki odvisnike dvakrat tedensko sprejema v svoji pisarni, dejal, da metadon ni nikakršno zdravilo, pač pa je komuna zaenkrat edina rešitev za odvisnike. Sam v čudežna zdravila ne verjame. Ker nam takšen odgovor le ni dal miru, smo v upanju po “čudežnem zdravilu” poizvedovali o alternativah. In naleteli na enteogeno rastlino iboga.

Skupnost “Sakrament prehoda” z iniciacijami za odvisnike

Prav zanimivo je na mapi Evrope ravno Slovenija tista, ki po besedah Gregorja Lesjaka, doktorja socioloških znanosti, velja za epicenter (religiozne) rabe ibogaina v Evropi. Kaj Slovenija, recimo kar Maribor. Prav tukaj so leta 1999 pod taktirko Marka Rezinoviča – Reze namreč ustanovili versko skupnost Sakrament Prehoda, kjer je šlo v nekaj letih čez proces “iniciacije” z ibogo kakih 433 ljudi, v glavnem odvisnikov. K nam so prihajali iz vse Evrope. Kot Lesjak razlaga v znanstvenem prispevku Sodno izvedenstvo, religija in droge: Primer Sakramenta obreda, je bil leta 2012 povabljen kot sodni izvedenec o nekaterih primerih duhovne rabe ibogaina v Sloveniji. Kaj se s skupnostjo dogaja danes, ostaja neznanka, saj odgovorov s strani Rezinoviča nismo prejeli.

Za “potovanje” je potrebno zaužiti lubje grma.

Ibogain uporabnika odveže fizične odvisnosti

Ibogain je učinkovina afriške rastline Taberanthe iboga, ki s svojim enteogenim delovanjem znana predvsem kot rastlina za odvajanje od trdih drog. Po mnogih pričevanjih uporabnikov lahko potegnemo črto in rečemo, da nekako “resetira” človekov jaz: vse neuporabne navade, odvisnosti, zgodaj začrtani pogledi na svet v skoraj 36-urnem “tripu” skorajda padejo v pozabo. Uporabnik dobi nek duhovni pa tudi racionalni uvid vase, da se lahko odvadi psihološke odvisnosti. Kot je za Maribor24 povedal dr. Roman Paškulin, terapevt medicinske hipnoze in ustanovitelj Inštituta Odprte misli OMI v Ljubljani, pa ima ibogain z razliko od ostalih enteogenov (psihedeličnih rastlin, ki povzročajo spremenjeno stanje zavesti) tudi potencial, da odvisniku nudi fizično detoksifikacijo. To sicer precej radikalno ugotovitev je podprla skupina znanstvenikov iz Univerze v Urugvaju, ki je marca letos ugotovila, da višji odmerki ibogaina pripomorejo pri obnavljanju poškodovanih nevronskih omrežij, zaradi katerih ima uporabnik sploh željo po vnovični uporabi heroina.

“Iz vseh teh razlogov bo ibogain prej ko slej ‘mainstream’,” je prepričan Paškulin.

To ni kronična bolezen, je pa odraz bolne družbe

Paškulin se vsekakor ne strinja z mislijo, “da je to nekakšna nepovratna bolezen, kakor sladkorna, pri kateri pacient potrebuje svojo dnevno dozo inzulina.” Prav tako se ne strinja, da je pot do heroina tlakovana z mehkimi drogami. To je veliko posploševanje. Heroin je mrtvilo, v osnovi izklopi čutenje, človek več ne občuti bolečine, stresa, negativnih čustev. Kot da je že samo življenje bolečina, spopadanje z vsakdanjimi problem pa preveč stresno. Uporabniki so na neki točki začutili, da morda ne zmorejo pritiska družbe, ki od njih zahteva vse več. Potrošniška kultura, kapitalistična tekmovalnost, vse več prebivalstva, pritiski vladajočih slojev, ki s silo usmerjajo velikanske gmote ljudi, da bi svet deloval sinhrono; vse to je za nekatere preveč.

“Odvisnost je odraz bolne družbe”, se strinja Paškulin. Pri tem pa ne govori le o heroinu, saj imamo veliko vrst odvisnosti. V naši družbi je vse več deloholije, odvisnosti od športa, seksa, odvisnosti od podobe; skratka navad, ki so že prešle mejo patologij. Odvisnik tako naleti na bližnjico, s katero pozabi na vse tegobe in doživi instant srečo – kolikor časa pač deluje droga.

“Gre za krizo vrednot. Zakaj bi se trudili za stvari, če imaš na voljo drugo bližnjico do sreče, ovinek okoli travme? Z razliko od ljudi sta steklenica in droga vedno zanesljivi.”

Vztrajamo pri permisivni vzgoji infantilnih odraslih

Po njegovem je problem tudi v premasovnih skupnostih, saj v tistih manjših takšnih problemov ne poznajo oziroma jih znotraj skupnosti znajo primerno uravnotežiti. Prepričan je, da substitut (metadon) nikakor ni dovoljšen. Človek potrebuje še vsaj psihoterapijo in druge svetovnonazorske izkušnje, ki jih lahko nudijo tudi enteogene rastline. “Zaskrbljujoče je, da se tudi pri alkoholikih po opustitvi alkohola poveča incidenca za samomori. Če ne bi imeli možnosti pobega z drogo, bi mnogi verjetno storili samomor”, je prepičan. Z nadomestkom za heroin pa lahko odvisniki izkoriščajo vlogo bolnika. ‘Jaz sem ubogi, rabim več’. “Gre za neke vrste permisivno vzgojo infantilnih odraslih, saj jih država v tem še podpira. Zakaj bi torej prenehali?”

Afriški ritual, kakršnega bi potrebovali tudi v zahodnem svetu

Z enteogeno izkušnjo, ki jo nudi ibogain, pa lahko človek najde tisto božansko v sebi, nek smisel življenja, upanje na novo življenje. Ibogo v duhovne namene uporabljajo nekatera ljudstva v afriškem Bagonu in Kongu. Uživanje rastline zanje predstavlja obred iniciacije, s katero se posameznika preko duhovnega obiska prednikov poveže s svojim ljudstvom.  Kot razlaga Paškulin, gre za močno struktuiran zakramentalni obred, s katerim se posameznika vpelje v skupnost. “Takšnih ritualov v zahodni družbi praktično ni več, pa bi jih še kako potrebovali,” je prepričan.

FOTO: INITIATION – Film – Bwiti / Iboga – Youtube

Substanca, ki je povsem drugačna od ostalih

Pa se vrnimo k Sakramentu prehoda, ki so ga ustanovili prav v Mariboru. Ustanovitelj Marko Rezinovič na naša vprašanja sicer ni odgovoril, so pa javno dostopni njegovi zapisi. Ibogain opisuje kot drogo, ki je povsem drugačna od ostalih. Amon Knut ml. je v knjigi Iboga mariborske založbe Zrcalo zapisal: »Najprej je halucinogena faza, v kateri se sprostijo subjektovi potlačeni spomini; v drugi fazi možgani intelektualno predelajo vizije iz prve faze; in tretja, ko se vsi vtisi integrirajo v pacientovo osebnost.«

Stroga pravila pred iniciacijo

Po pisanju Resinoviča v Opisu temeljev verovanja Sakramenta Prehoda je v njihovi skupnosti “pacient” prejel tako imenovani “sveti sakrament”, torej učinkovino, katere količino in obliko je določil t. i. duhovnik. V skupnosti so tako sledili obrednemu dejanju prej navedenih afriških skupnosti. A vsak, ki si je ibogain želel poskusiti, je moral prej doseči jasno določene kriterije: zaradi morebitnih zapletov ob zaužitvi, rastline niso dajali nosečnicam, ljudem z boleznimi srca in shizofrenikom, vsekakor pa ne tistim, ki so imeli v krvi sledove heroina ali metadona. Pred iniciacijo so imeli tudi do mesec dni dolgo spoznavanje prejemnika »sakramenta« in mu razložili vse mogoče kontraindikacije.

Tabernanthe iboga

V Mariboru prišlo tudi do smrtnega primera

Pa vendar je žal do zapletov prišlo tako pri mariborski skupnosti kot pri dr. Paškulinu. Leta 2011 so zaradi smrti 29-letnega Italijana policisti zaradi mazaštva ovadili Resinoviča, potem ko mu je dal določeno količino ibogaina. Pacient dr. Paškulina je k sreči preživel, sam pa je bil v kazenskem procesu pravnomočno oproščen vseh očitkov, sedaj se zadeva nadaljuje na civilnem sodišču. Opozarja, da ibogaina v nobenem primeru ne sme zaužiti nekdo, ki ima probleme s srcem, usodna pa je lahko, če ima oseba v krvi metadon. Njegov tožnik se po enem mesecu neprestanih pogovorov in priprav na obred tako ni držal navodil, saj so zdravniki pozneje v bolnišnici v njegovi krvi našli sledove morfina, kokaina in metadona.

Iniciacije tudi finančni zalogaj

Ibogain v Sloveniji ni na listi prepovedanih drog, pa vendar ga ni dovoljeno oglaševati kot zdravilo. Verjetnost za odvisnost od ibogaina je praktično nična, od pretirane rabe odvrne tudi visoka cena – za iniciacijo pri nas in po svetu je treba odšteti najmanj 750 evrov pa vse do nekaj 1000, saj je v zadnjih časih v tovrstnih iniciacijah prisoten tudi zdravnik. Tovrstne klinike sicer že obstajajo v več državah sveta, kjer je ibogain še legalen.