Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v Sloveniji gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču. Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom.
Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.
Glede na tip zaščite morajo zaklonišča obsegati različne prostore: kuhinjo, sanitarne prostore in suha stranišča ter prostore za odpadke, prezračevalne in električne naprave, predfilter, vodo, skladiščenje opreme in dekontaminacijo ter celo ločene prostore za medicinsko pomoč ter vodenje in administracijo zaklonišča.
Zaklonišča in zaklonilniki se glede na obseg zaščite delijo na:
Zaklonišče osnovne zaščite
Zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki (obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka in funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi pa se grade tudi za več oseb).Zaklonišča dopolnilne zaščite
Zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami (obseg zaščite do 50 kPa, funkcionalno opremljeni prostori za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi).
Zaklonilnike
Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.
Rovni zaklonilniki so na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. So praviloma pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.
Poskrbljeno mora biti za razsvetljavo, prezračevanje, telekomunikacijske povezave in zalogo vode. Bivalni prostori morajo biti opremljeni s sedeži in ležišči, po potrebi tudi z mizami, stoli in policami. V zakloniščih sta obvezni še gasilska in samoreševalna oprema.
V slovenskih zakloniščih prostora le za okoli 17 odstotkov ljudi
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje zaklonišča v Sloveniji gradimo od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je 2.244, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Prostor v zaklonišču ima torej le okoli 17 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.
V Mariboru 10 javnih zaklonišč
Na območju Mestne občine Maribor je 212 zaklonišč, od tega je 178 zaklonišč osnovne in 34 zaklonišč dopolnilne zaščite. Zaklonišča se nahajajo v večstanovanjskih stavbah, šolah, vrtcih in zavodih, pa tudi v gospodarskih objektih. Status javnega zaklonišča ima na območju občine deset javnih zaklonišč, s katerimi upravlja Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje.
Javna zaklonišča Mestne občine Maribor lahko sprejmejo 2.300 oseb. V vseh zakloniščih pa je prostora za 35.840 oseb.
Javna zaklonišča se nahajajo v Osnovni šoli Bratov Polančičev v Mariboru, v Osnovni šoli Maksa Durjave Maribor, na Smetanovi ulici BŠ, ob Ulici Staneta Severja 22, na Lešnikovi ulici – »pod Piramido«, na Cesti proletarskih brigad 75, na Cesti XIV. divizije 30, na Prvomajski ulici 30, na Mlinski pod avtobusno postajo in na Mladinski ulici 12.
Nekatera zaklonišča se oddajajo v najem
Štiri javna zaklonišča v Mariboru se tudi oddajo v najem, najemajo jih glasbene skupine in strelsko društvo. Pogodbena cena znaša 1,5€ za kvadratni meter, ”upoštevaje vsakoletno revalorizacijo v odvisnosti od inflacije oziroma deflacije na ravni preteklega leta,” nam pojasni mariborska občina. V načrtih pa je tudi ureditev zaklonišča na Smetanovi. ‘‘S predmetno investicijo bi se uredila izgradnja nadstopniščnega objekta nad javnim zakloniščem, v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Uredil bi se varen dostop v zaklonišče in s tem omogočila oddaja javnega zaklonišča v najem. Ocenjena vrednost investicije znaša 15 tisoč evrov,” še dodajo na občini.
V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – slednji tudi dopušča dvonamensko uporabo zaklonišč, pa morajo biti vsa zaklonišča, ki se oddajo v najem usposobljena za prvoten namen, torej za potrebe zaklanjanja prebivalstva, v roku 24-ih ur. To določilo je po pojasnilih občine seveda tudi predmet najemnih pogodb.
