Kot smo že poročali je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor zaradi kritičnega pomanjkanja kadra zaradi bolniških odsotnosti delovanje v ambulantah družinske medicine okrnjeno. Zdravstveni dom je zato sporočil, da do preklica v ambulantah obravnavajo samo nujne in neodložljive zadeve. O nujnosti pa presoja zdravnik.
Bolniške odsotnosti niso povezane zgolj s covidom
Kot je za nas pojasnila dr. Maja Arzenšek, predstojnica organizacijske enote Splošnega zdravstvenega varstva v mariborskem zdravstvenem domu, dela v ambulantah družinske medicine 130 ljudi, od tega je trenutno odsotnih zaradi bolniških staležev 22 zaposlenih. “Pomanjkanje kadra je tako zaradi okužb s COVID-om, kot bolniških odsotnosti iz drugih razlogov,” je dodala.
Kot je v nadaljevanju razložila, bi v ambulantah družinske medicine morali delati vsi zaposleni in še vsaj tretjina več, da bi ambulante lahko delovale v normalnem obsegu. Pri pomanjkanju kadra gre za pomanjkanje tako zdravnikov kot tudi medicinskih sester: “Obojih primanjkuje, so dnevi, ko je manjkajočih več zdravnikov, in dnevi, ko je odsotnih več medicinskih sester”.
Obravnavajo le nujna in neodložljiva stanja
O čakalni vrsti v družinskih ambulantah v zdravstvenem domu težko govorijo, saj “se na nas obračajo ljudje takoj, ko nastopijo težave, predvsem preko elektronske pošte in telefona, v določenih ambulantah prejmemo preko 150 elektronskih sporočil dnevno, na katere ne moremo odgovoriti v dveh delovnih dneh kot bi to storili v normalnih pogojih in paciente tudi naročili v ambulanto”.
Zaradi manjšega kadra lahko tako obravnavajo le nujne in neodložljive zadeve. Sem sodijo vse resne novonastale težave, poslabšanja kroničnih bolezni in vse tiste neodložljive stvari, zaradi katerih lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja. Za težave, ki so prisotne že dalj časa in se ne spreminjajo, v zdravstvenem domu prosijo, da pacienti na obravnavo počakajo še nekaj tednov.
Pacienti se v primeru obravnave lahko v prvi vrsti obrnejo na svojo ambulanto, če pa gre za nujno stanje, ki potrebuje takojšnje ukrepanje, pa na dežurno službo.
Prenos bolniških dovoljenj na druge institucije za bolj učinkovito delovanje
V zdravstvenem domu menijo, da bi v prvi vrsti prenesli administrativna opravila na druge institucije, kot je na primer izdaja bolniškega lista, kar bi lahko naredili na ZZZS-ju. Tako bi obravnave v ambulantah družinske medicine lahko stekle normalno. “Mi bi pa pacientom nudili zdravstveno oskrbo, za kar smo v prvi vrsti izobraženi in tudi plačani. Vsekakor je popolnoma nesmiselno, da se ukvarjamo s ‘klikanjem’ bolniških listov, ko bi lahko ta čas namenili drugim storitvam, ki jih drug kader ne more opraviti,” je za zaključek poudarila dr. Arzenšek.
