Podjetje TAM – Europe, ki je bilo sprva najemnik, od leta 2017 pa je tudi uradno lastnik proizvodnega kompleksa propadle Tovarne vozil Maribor, trenutno v upravi, prodaji in proizvodnji zaposluje približno 110 ljudi. Leta 2009 je tedanje podjetje TVM začelo sodelovanje z Neoplanom, znanim proizvajalcem avtobusov iz Nemčije, in več let proizvajalo njihove avtobuse, nato je Družba Viseon Bus GmbH zaradi izgube zaupanja prekinila pogodbo s Tovarno vozil Maribor.

Kitajski lastniki so v letu so začeli s proizvodnjo lastne blagovne znamke

Novi kitajski lastniki (kitajska skupina China Hi-Tech Group Corporation) so nato linijo avtobusov nadgradili in posodobili ter začeli s proizvodnjo lastne blagovne znamke. V letu 2013 so z vstopom kitajskega lastnika začeli s proizvodnjo letaliških avtobusov, ki so bili  sprva zgolj dizelski, nato pa so z leti razvili tudi njihovo električno različico. To je bil sprva njihov glavni proizvod, poleg tega pa so se usmerili še v proizvodnjo medkrajevnih »turističnih« avtobusov, ki so jih razvijali več let, v njihov razvoj pa vložili veliko znanja in denarja. Danes vodstvo prihodnost podjetja vidi v dveh linijah proizvodov, poleg letaliških avtobusov se želijo uveljaviti tudi na trgu električnih mestnih avtobusov.

Bilo je potrebnih kar nekaj let, da so ljudje znova začeli zaupati podjetju in blagovni znamki

Ko so prišli na trg, so iskali tržno nišo, nekaj, kar bi jih ločilo od velikih proizvajalcev, zato so se usmerili v proizvodnjo letaliških avtobusov. »Pri blagovnih znamkah, ki med seboj tekmujejo, ne moreš doseči visoke cene,« nam pove direktor TAM-Europe Bryan Zhao in doda: »Ugled blagovne znamke je v avtomobilski industriji zelo pomemben. Obdobje, ko je TAM izgubil posel z nemškim partnerjem in kasneje, ko je bilo podjetje TVM še dve leti v bankrotu,  je naše proizvode in blagovno znamko TAM odpeljalo s svetovnega trga avtobusov. Zato smo morali v zadnjih sedmih, osmih letih vložiti veliko naporov, da smo postali znova prepoznavni, in da smo spet na avtomobilski sceni. Bilo je potrebnih kar nekaj let, da so ljudje znova začeli zaupati podjetju in blagovni znamki TAM. Zdaj smo prišli do tega, da smo na svetovnem trgu pomemben igralec za letališke avtobuse, za električne mestne avtobuse pa računamo, da bomo to prav tako postali.«

Ugled blagovne znamke je v avtomobilski industriji zelo pomemben. Obdobje, ko je TAM izgubil posel z nemškim partnerjem in kasneje, ko je bilo podjetje TVM še dve leti v bankrotu,  je naše proizvode in blagovno znamko TAM odpeljalo s svetovnega trga avtobusov.

Ker s prodajo medkrajevnih »turističnih« avtobusov niso dosegli želenih učinkov, so z njihovo proizvodnjo za zdaj zaključili, še vedno pa jo lahko, v primeru večjih naročil, ponovno zaženejo. S proizvodnjo potniških avtobusov se namreč ukvarja veliko proizvajalcev, tako da je konkurenca na tem področju zelo velika, medtem ko letališki avtobusi, ki ne vozijo po cestah, veljajo za zelo edinstven proizvod. Mariborski TAM Europe v njihovi proizvodnji v tem delu Evrope »tekmuje« le z nemško-portugalskim proizvajalcem letaliških avtobusov. Tako slovenski avtobusi vozijo na vseh bližnjih letališčih, tudi na brniškem, dunajskem, švicarskem, dubrovniškem, pulskem, beograjskem, … v Ukrajini, Rusiji, Maroku, Saudski Arabiji, Južni Koreji, Vietnamu in še marsikje drugje po svetu. Med seboj se v osnovi razlikujejo glede na kapaciteto potnikov in tip podnebja, posamezni kupci pa lahko imajo še dodatne želje glede notranjosti, dizajna in podobno.

Ob letaliških avtobusih so razvili že tretji prototip električnega mestnega avtobusa

Ker je bila ob začetku pandemije covida letalska industrija povsem na dnu in se je posledično povpraševanje po letaliških avtobusih močno zmanjšalo, so se v podjetju TAM Europe začeli intenzivneje posvečati njihovi drugi, kot pravijo enakovredni liniji, to je proizvodnji električnih mestnih avtobusov.

Kot so povedali, gre za edinstven primer vozila, ki je krajši od standardnih 20-metrskih avtobusov. Njegovo dolžino pa lahko prilagajajo potrebam kupca oziroma posameznega mesta.

V podjetju so še posebej ponosni na treti prototip električnega mestnega avtobusa, ki so ga razvili sami. Kot so povedali, gre za edinstven primer vozila, ki je krajši od standardnih 20-metrskih avtobusov. Njegovo dolžino pa lahko prilagajajo potrebam kupca oziroma posameznega mesta. Srednji del avtobusa je lahko krajši ali daljši, njegov obračalni krog je majhen. Gre za tretji prototip tovrstnega avtobusa, ki so ga, podobno kot prva dva, med drugim testirali v Dobaju, v bistveno težjih okoljskih razmerah, kjer poletne temperature redno presegajo 40 stopinj Celzija, Nemčiji, Malti, Rusiji, Italiji, … Njegovega predhodnika so lansko poletje dva tedna testirali tudi v Mariboru. Da lahko začnejo z njihovo prodajo, morajo pridobiti ustrezne certifikate oziroma homologacijo. Kot nam je še povedal Bryan Zhao, direktor TAM-Europe, pričakujejo, da bodo za zadnji prototip mestnega avtobusa, ki so ga začeli razvijati leta 2014 in za katerim so že vsa testiranja v različnih okoljih, vso potrebno dokumentacijo pridobili v roku dveh mesecev. »Na testiranjih v Mariboru smo s strani Marpromovih voznikov in potnikov dobili veliko dobrih in poštenih odzivov. Pravijo, da so naši električni avtobusi primerljivi z ostalimi uveljavljenimi in velikimi znamkami, kar je za nas zelo pomembna in dragocena informacija.«

Na testiranjih v Mariboru smo s strani Marpromovih voznikov in potnikov dobili veliko dobrih in poštenih odzivov. Pravijo, da so naši električni avtobusi primerljivi z ostalimi uveljavljenimi in velikimi znamkami, kar je za nas zelo pomembna in dragocena informacija.

Podjetje TAM Europe je sicer proizvedlo tudi kar nekaj tako imenovanih »posebnih projektov«, kot na primer krvodajalski avtobus za UKC Maribor, avtobus za potujočo Mestno knjižnico Ptuj in specialne šolske avtobuse za Irsko. Za kupca na Malti pa so razvili celo amfibijski avtobus, ki lahko potnike prevaža po kopnem in tudi preko vode. So eni redkih manjših proizvajalcev gospodarskih vozil, ki svoje avtobuse od začetka do konca razvijajo in izdelujejo sami.

Šolski avtobusi za kupca na Irskem

Kako v podjetju TAM Europe odgovarjajo na nekatere očitke?

V enem izmed prejšnjih člankov smo objavili vprašanja, ki smo jih posredovali vodstvu podjetja TAM Europe. Ob našem obisku je na njih odgovoril direktor podjetja Bryan Zhao:

Ali drži podatek, da je TAM – Europe d.o.o. v času covida prejel s strani države več kot 900.000 evrov podpore?

Naše podjetje je del slovenske družbe in deluje v okvirjih, ki so nam dovoljeni. Lahko potrdimo, da smo zaprosili in s strani države prejeli podporo, ki smo jo namenili za plače tistih delavcev, ki so morali ostati doma. Pri tem smo spoštovali vse zakone in smo hvaležni vladi za učinkovito shemo finančne podpore. Obiskal nas je tudi inšpektorat za delo. Mislimo, da je bila ta oblika pomoči dober odgovor na pandemijo in da nam je pomagala v prizadevanjih, da obdržimo čimveč zaposlenih. O višini podpore ne želim govoriti, povem pa lahko, da smo, kar zadeva plače delavcev, z njimi žal dvakrat tudi nekoliko zamujali. V najkrajšem možnem času smo nato v celoti plačali vse plače in prispevke in tudi sedaj, do tega trenutka, smo izplačali vse osebne dohodke z vsemi prispevki. Naj še povem, da naše podjetje, kljub temu da smo del letalske industrije, ni prejelo nobene druge, posebne oblike pomoči, kakršno je na primer dobilo podjetje FRAPORT, ki upravlja z letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana.

Kako to, da slovenska država podpira kitajskega večmilijonskega lastnika pri ohranjanju TAM – Europe d.o.o., ki ima izgube in je bil marca 2021 na črni listi delodajalcev?

Marca letos smo res bili uvrščeni v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, to pa zato, ker smo zamudili z izplačilom plač, in zakon v tem primeru ne omogoča izjem.

Koliko ljudi je bilo v podjetju odpuščenih ali na čakanju, kljub državni podpori v času covida?

Ker vodstvo podjetja, zaposleni in tudi naši lastniki verjamemo v prihodnost podjetja, se ne bomo odločili za njegov bankrot. Obdržati želimo karseda največ zaposlenih, morate pa razumeti, da smo pod velikim pritiskom. V zadnjih osmih letih delujemo v letalski industriji, za prihodnje leto pa upamo, da bomo lahko začeli tudi s prodajo električnih mestnih avtobusov. Letalska industrija spada med dejavnosti, ki jih je pandemija covida najbolj prizadela. V lanskem letu je ta industrija na svetovni ravni porabila 140 milijard ameriških dolarjev vladnih pomoči. Letalska industrija, ki globalno zagotavlja približno 88 milijonov delovnih mest, trenutno beleži izgubo v višini 80 milijard evrov. V prvih dveh mesecih lanskega leta smo prodali 15 letaliških avtobusov, od marca, ko je v Evropi izbruhnila pandemija, pa do konca leta pa nismo prodali nobenega. Ob tem smo lani sprejeli pet naročil, ki smo jih prenesli v letošnje leto. Glede števila odpuščenih delavcev nimam točne številke, mislim pa, da to tudi ni relevantno. Želeli bi si, da bi to krizo prebrodili brez kakršnega koli zmanjševanja zaposlenih. Nekaj časa smo upali, da bo res tako. Bili smo zelo blizu večjih naročil, ki bi nam omogočala, da bi na začetku letošnjega leta lahko ponovno zagnali proizvodnjo, žal pa so bila pogajanja na koncu neuspešna in situacija ostaja nespremenjena, tako da smo bili prisiljeni tudi v zmanjševanje števila zaposlenih. Do kdaj bo tako, ne vem, upamo pa na ponovno oživitev proizvodnje in da bodo tisti, od katerih smo se morali posloviti, lahko prišli nazaj.

Koliko dobaviteljev, vključno s slovenskimi, še vedno čaka na plačilo s strani TAM – Europe d.o.o.?

V teh časih je normalno, da so plačilni roki daljši, kot je to normalno. Naši dobavitelji so glede tega pokazali precej razumevanja in so nam omogočili daljše plačilne roke. Namesto, da npr. plačamo določen znesek naenkrat, ga poravnamo v več delih.

Od kod izvirajo čudežno visoki prihodki iz leta 2019? Ste se morda izognili obdavčitvi te transakcije za izgube v tem in prejšnjih obdobjih? Se je marža teh transakcij iz leta 2019 izničila z izgubami iz prejšnjih obdobij? Ste se morda izognili obdavčitvi v drugih državah?

Pri tem vprašanju ste uporabili zelo močne besede. Ne vem o kakšnih »čudežno visokih« prihodkih me sprašujete, sicer pa odločno zanikamo, da smo se v podjetju posluževali kakršnih koli davčnih utaj ali česa podobnega. Vsi podatki o prihodkih in dobičku so javno objavljeni in jih lahko kadarkoli preverite. Poslovanje našega podjetja vsako leto pregledajo revizorji v Sloveniji, potem pa imamo znotraj skupine CHTC še dodatno, interno revizijo in si zato kakršnihkoli nepravilnosti ne moremo privoščiti, tudi če bi to hoteli. V kolikor imate kakšne bolj natančne podatke o tem, kaj naj bi bilo v letu 2019 ali pa kadarkoli prej ali kasneje spornega, sem vam na voljo in z veseljem bomo pojasnili in odgovorili na vse očitke.

Lahko razložite povezavo podjetja Tam – Europe d.o.o. z ALFI PD d.o.o. in podjetjem GRAD.IN d.o.o. Ali drži, da je TAM – Europe d.o.o. podjetju ALFI PD d.o.o. zastavil hipoteko na parcelo/stavbo, ki jo ima TAM Europe d.o.o. v lasti z leto obrestno mero 10% in da je podjetju GRAD.IN d.o.o. zastavil vse premičnine z enako letno obrestno mero 10%?

To je povsem normalen način financiranja. Družba ima lahko več različnih načinov financiranja, in to je eden izmed njih, ki je zelo tipičen.