Letošnje poslovanje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor do novembra kaže presežek odhodkov nad prihodki v višini nekaj manj kot tri milijone evrov. Kljub temu vodstvo zavoda še vedno računa ob koncu leta na uravnotežen poslovni rezultat, med drugim z izvajanjem dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob.

Z dodatnimi programi so do konca novembra pridobili 3,2 milijona evrov

“S pred časom uvedenimi varčevalnimi ukrepi vzdržujemo stabilno poslovanje bolnišnice,” je na današnji seji sveta zavoda povedal direktor UKC Maribor Anton Crnjac.

Že na prejšnji seji je opozoril na pomanjkljivo financiranje UKC Maribor za terciarno dejavnost, zaradi česar zavodu manjka okoli šest milijonov evrov, in zatem je to problematiko predstavil tudi predstavnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je danes povedal, je tudi zavarovalnica prepoznala ta problem, zato pričakuje njegovo skorajšnjo rešitev. “Ta denar nam pripada,” je poudaril.

V obdobju od januarja do novembra znaša presežek odhodkov nad prihodki UKC Maribor nekaj manj kot tri milijone evrov, kar predstavlja dober odstotek skupnih prihodkov. Še vedno negativen rezultat, ki pa je za skoraj 30.000 evrov ugodnejši od ocene za obdobje do septembra, je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica tudi visokih stroškov energije in materiala.

Z dodatnimi programi za skrajševanje čakalnih vrst, ki so jih začeli izvajati spomladi, so do konca novembra pridobili 3,2 milijona evrov. Do konca leta računajo s tega naslova na skupno nekaj manj kot pet milijonov evrov.

Stroški energentov so letos kljub podobni porabi za 4,4 milijona evrov višji od tistih v enakem obdobju lani, rastejo tudi cene zdravil. “Smo pa glede na lansko leto dosegli z racionalizacijo za okoli 600.000 evrov prihrankov pri živilih in 167.000 evrov pri materialu za popravila in vzdrževanje,” je pojasnil vodja finančno računovodske službe Marjan Javornik.

V pripravi trije možni scenariji poslovanja

Veliko postavk je torej še odprtih, zato so člani sveta zavoda zahtevali od vodstva kliničnega centra, da do sredine januarja pripravi tri možne scenarije letošnjega poslovanja, torej najugodnejšega, optimalnega in najslabšega možnega, da so pripravljeni na vse možnosti. Prav tako so zahtevali, da se člane sveta zavoda mesečno seznanja s podatki o poslovanju v preteklem mesecu, in to ne glede na sklice sej sveta zavoda.

Svet zavoda je danes obravnaval tudi poročilo o obvladovanju izzivov upravljanja in trajnostnega razvoja UKC Maribor, iz katerega med drugim izhaja, da se namerava klinični center v prihodnje širiti na področju geriatrije, prizadeval pa si bo tudi za zagotovitev več postelj za intenzivno terapijo. Slednjih ima trenutno 40.

Člani sveta zavoda so prav tako potrdili investicijsko dokumentacijo za menjavo dotrajane pralne linije, ki je ocenjena na okoli milijon evrov.

Zapleta se glede umestitve covidne bolnišnice

Nadgradnja oddelka za onkologijo je po besedah Crnjaca v fazi projektiranja, začetek gradbenih del pričakuje v nekaj mesecih. Pospešeno delajo na projektu izgradnje nove infekcijske klinike, ki mora biti zaradi financiranja s sredstvi EU zaključen do konca leta 2026, in obnovi nekdanjega oddelka za pljučne bolezni v negovalno bolnišnico, kjer je objavljen razpis za izvajalca gradnje. “Investicijski cikli, ki smo si jih zastavili, potekajo po zastavljeni časovnici,” je članom sveta zavoda zagotovil direktor.

Še vedno je aktualna izgradnja kontejnerske bolnišnice za bolnike s covidom-19, ki bi jo lahko kasneje uporabljali tudi za druge oddelke. “Nekaj se sicer zapleta glede umestitve covidne bolnišnice. Po nekih podatkih bomo morali narediti še en krog, da bi pridobili gradbeno dovoljenje. To bi za nekaj mesecev zavleklo začetek gradnje,” je povedal Crnjac.

Na današnji seji je posebej opozoril še na nujnost nabave kirurškega robota in posodobitve računalniške opreme za obračun plač in registracijo delovnega časa.

STA