Minilo je eno leto, odkar je skupina uglednih Mariborčanov: Aleš Arih, prof.; prim. dr. Jože Barovič; Dunja Bezjak, prof.; prof. dr. Elko Borko; mag. Lucijan Borko, dr. med.; prof. dr. Borut Gorišek; prof. dr. Franc Janžekovič; prof. dr. Alojz Križman; Janez Mikuž, umet. zgodovinar in konservator; doc. dr. Gregor Pivec; prof. dr. Anton Ploj; Primož Premzl, založnik in galerist; Stojan Skalicky, univ. dipl. inž. arh.; mag. Niko Stare; Drago Šauperl, dipl. pravnik; Janez Tašner, gostinec; prof. dr. Igor Tičar; prof. dr. Ludvik Toplak in prof. dr. Zmago Turk Mestni občini Maribor in županu Saši Arsenoviču predlagala ponovno postavitev odstavljenega Tegetthoffovega spomenika, tokrat na Vojašniški trg v Mariboru. 

Spomenik je bil sprva postavljen pred Prvo gimnazijo, nato pa odstranjen in raztresen po različnih lokacijah

V pobudi zgoraj omenjeni podpisani občani predlagajo, da Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme sklep, da se ob 150-letnici smrti viceadmirala Tegetthoffa, ki smo jo zaznamovali lansko leto, ponovno postavi njegov spomenik. Viceadmiral Tegetthoff, rojeni Mariborčan, je bil poveljnik avstro-ogrske mornarice, v kateri so se bojevali tudi naši slovenski predniki, in zmagovalec nad italijanskim ladjevjem v pomorski bitki pri Visu leta 1866, ki je dolgoročno preprečila nastajajoči italijanski državi, da bi se polastila tudi drugih vzhodnih delov obale Jadranskega morja, ki so danes del slovenskega morja.

Hvaležni mariborski meščani so viceadmiralu Tegetthoffu postavili veličasten, prek pet metrov visok spomenik v parku pred Prvo gimnazijo, kjer danes stoji Maistrov spomenik. Po prevratu leta 1919 je bil spomenik odstranjen, razstavljen in raztresen po različnih lokacijah. Pokrajinski muzej Maribor hrani le viceadmiralov bronast doprsni kip, ostali deli pa so izginili neznano kam.

Visok je bil 5,48 metrov, sestavljen iz 14 kubičnih metrov kamnitih blokov in težek 34 ton. V tistih časih je bil največji tovrstni spomenik.

Spomenik na današnjem Maistrovem trgu (nekoč Tappeiner Platz) je bil postavljen 10. julija leta 1883, pri postavitvi je bil prisoten tudi cesar Franc Jožef. Visok je bil 5,48 metrov, sestavljen iz 14 kubičnih metrov kamnitih blokov in težek 34 ton. V tistih časih je bil največji tovrstni spomenik. Kamnite stebre spomenika je povezovala ladijska veriga iz Tegethoffove admiralske ladje. Spomenika kasneje niso prestavljali, ampak so ga demontirali v dveh časovnih obdobjih; leta 1919 so odstranili doprsni kip, obe alegorični figuri in admiralsko verigo, 1934. leta pa so odstranili še kamniti podstavek in ga verjetno že takrat odložili v gramoznico. Leta 1947 so iz muzeja odpeljali obe bronasti muzi, ju pretopili in material uporabili za spomenik NOB.

“Pobuda in predlog sta zgodovinsko utemeljena in koristna za naše mesto”

“Pomena Tegetthoffovega spomenika so se zavedali že mnogi pred nami, saj je bilo do sedaj že nekaj poskusov ponovne postavitve. Ob 150-letnici viceadmiralove smrti menimo, da sta sedanja pobuda in predlog zgodovinsko utemeljena in koristna za naše mesto. Maribor je kot mesto živel in se razvijal pod okriljem habsburške monarhije in je bil drugo največje mesto takratne kronovine Štajerske in metropola Spodnje ali Slovenske Štajerske. Ta del mestne in naše slovenske zgodovine je stvarnost, na katero lahko gledamo s ponosom, saj vemo, da je bila monarhija večnacionalna država, ki je leta 1918 razpadla, in da so na njenih temeljih nastale nove državne ureditve. Slovenska Štajerska pa je, predvsem po zaslugi generala Maistra, takrat postala pomemben del državne ureditve slovenskega naroda, ki je tudi kasneje doživljal številne politične spremembe. Drugi kraji in narodi so habsburški del zgodovine vzeli za svojega, prispevek in pomembne ljudi, tudi drugih narodnosti, pa za svoje. Čas je, da to stori tudi naš rod, slovenski Štajerci in mesto Maribor!” je zapisano v pobudi.

Tako bomo svojemu someščanu popravili krivico, ki je nastala iz takratnih političnih in neurejenih nacionalnih odnosov, ki so v tistih časih kalili mednarodno sodelovanje.

Nadalje lahko preberemo, da je danes, ko sobivamo v veliki evropski skupnosti, čas, da mesto pokaže svoj evropski kulturni obraz in ponosni odnos do zgodovine nam dragega mesta. “Že takrat so, kakor danes, v našem mestu sobivali predstavniki različnih evropskih narodov, zato nemška narodnost v Mariboru rojenega in šolanega Mariborčana ne predstavlja ovire, da bi v sedanjem trenutku pokazali svoj evropski odnos in našemu someščanu vrnili spominsko obeležje. Tako bomo svojemu someščanu popravili krivico, ki je nastala iz takratnih političnih in neurejenih nacionalnih odnosov, ki so v tistih časih kalili mednarodno sodelovanje. To bo tudi povečalo pomen in ugled našemu mestu, ki bo postalo še bolj zanimivo za številne turiste, ki jih zanima tudi bogata zgodovina našega mesta.”

Predlagajo, da se na Vojašniški trg postavili primerni podstavek z doprsnim kipom

Eden izmed pobudnikov Aleš Arih, zgodovinar in predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, nam je povedal, da so bili skeptiki pobude zavedeni, saj so pričakovali rekonstrukcijo prek pet metrov visokega spomenika. “To preprosto ni izvedljivo, zato smo predlagali primerni podstavek z doprsnim kipom na njem. Lahko bi uporabili originalnega, ki je nekje “skrit” ali pa naredili njegov odlitek. Naš predlog je podprl tudi krajinski arhitekt mag. Niko Stare. Skupaj sva našla primerno lokacijo, ki bi z novim spomenikom pomenila dodano vrednost Vojašniškemu trgu, ki nima podobnega javnega spomenika. Maribor postaja urejeno mesto, tudi po zaslugi zgodovinskih spomenikov.”

Konkretnega uradnega, pisnega odgovora, kar smo pričakovali, pa žal ni bilo.

“Leta 1992 smo v okviru Kulturnega foruma, ki sem ga vodil, pripravili okroglo mizo o mariborskem admiralu, na kateri smo predstavili idejno zasnovo za postavitev spomenika v mestnem parku. Nekateri zgodovinarji so našo idejo zavračali, predvsem zaradi ideoloških razlogov. Sicer pa smo kamniti podstavek spomenika našli leta 1992 v Nigradovi gramozni jami. Maribor se ne sme sramovati svoje zgodovine, zato bomo naredili vse, da bo slavni Mariborčan postal vsaj turistična zanimivost,” nam je še povedal Arih in dodal, da je nespodobno, da mestna občina do zdaj na to pobudo ni odgovorila: “Z županom sva se o tej zadevi ob priložnostih kdaj pogovarjala. Dejal je, da je potrebno o tem še razmisliti. Konkretnega uradnega, pisnega odgovora, kar smo pričakovali, pa žal ni bilo.”