Po skoraj letu neuspešnega boja z mlini na veter glede uresničevanja pravic o sobivanju na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, ki jih Letalskemu centru Maribor zagotavlja Pogodba o pravicah in dolžnostih med gradnjo in po izgradnji letališča Maribor iz leta 1974, bo zadeva očitno pristala na sodišču. Obstoj najstarejšega aerokluba v tem delu Evrope ogroža kratek obratovalni čas letališča in zaračunavanje pristankov letal Letalskega centra, ki bi morali biti skladno s pogodbo brezplačni.

“Zaradi nesposobnosti oblasti za iskanje rešitev smo danes tujci na letališču, ki je bilo nekoč naše, ki smo ga v veri v razvoj in boljšo prihodnost nekoč nesebično prepustili Mestni občini Maribor in družbi Letališče Maribor, da na njem zgradita sodobno mednarodno letališče za širšo regijo. Bilo nam je zagotovljeno nemoteno sožitje na letališču, ki je pogodbeno definirano v smislu nemotenega in brezplačnega letenja. S potniškim letališčem smo neovirano sobivali 45 let, in to kljub temu, da je v tem času letališče v last prevzela država, in da se je pred tremi leti zamenjal upravitelj letališča. Prevzela ga je državna družba DRI,” je na današnji tiskovni konferenci povedal Filip Tobias, predsednik Športnega društva Letalski center Maribor.

Med tednom so ostali brez letališča

Po Tobiasovih besedah so se težave začele pojavljati preteklo zimo (marca 2021), ko je upravljalec začel napovedovati skrajšan poletni obratovalni čas v trajanju osem ur, od 9.00 do 17.00 ure. “S tem nam je po 45 letih letališče praktično zaprl za letenje med tednom. Vsi piloti smo zaposleni, v času, ko je letališče odprto smo v službi, tako da ostaja 160 pilotov in 80 učencev samo na vikendu. Tako smo bili prisiljeni letošnjo generacijo učencev jadralnega letenja šolati v Murski Soboti, kar nam je povzročilo izjemno velike logistične težave, predvsem pa visoke dodatne stroške. Če se zadeva ne bo uredila, jadralnega šolanja sploh ne bo mogoče izvajati. Kot že rečeno, pa prav jadralni piloti predstavljajo pomemben delež bodočih motornih pilotov.  Naši člani so namreč dopoldne v službah, v času, ko prihajajo na letališče pa se to že skoraj zapre. Člani zaradi tega med tednom lahko letijo le, če vzamejo dopust. Pa tudi v tem primeru od letenja, nimajo kaj dosti. Namen motornega letenja je namreč, da se poleti zjutraj v ugodnih atmosferskih pogojih odleti na destinacijo in zvečer, še istega dne, vrne na letališče. Ob takšnem odpiralnem času to seveda ni možno. Težava je tudi gneča pri rezervacijah letal, saj je časovno okno, v katerem lahko letimo, zelo ozko, zaradi česar bi potrebovali vsaj pet dodatnih letal, da bi lahko zadovoljili minimalne potrebe po zadostni »uletenosti« pilotov. Razen kratkega obratovalnega časa je potrebno upoštevati tudi vremenske pogoje, ki zmeraj ne omogočajo letenja, prihode tujih letal z instrumentalnim priletom, ki za 15 do 20 minut popolnoma onemogočijo letenje na letališču ter razne druge omejitve. Pri takšnem odpiralnem času lahko utemeljeno pričakujemo drastičen upad članstva in zamiranje dejavnosti, seveda bo pa tudi izvajanje obrambe pred točo precej okrnjeno. Vremenske ujme se namreč »požvižgajo« na kratek odpiralni čas oziroma zaprtost letališča. Najbolj aktivne so prav pozno popoldne in v začetku večera.”

Naši člani so namreč dopoldne v službah, v času, ko prihajajo na letališče pa se to že skoraj zapre. Člani zaradi tega med tednom lahko letijo le, če vzamejo dopust.

Tobias nadaljuje: “Hitro smo začeli opozarjati, da je to nevzdržno. S tem smo nemudoma seznanili ministra, Direktorat za letalstvo in ostale z letalstvom povezane urade ter tudi družbo DRI in župana Mestne občine Maribor. Odgovorov bolj ali manj, razen direktorata, nismo dobili, tako da je bil s strani države zgolj molk.” 1. junija lani so se predstavniki letalskega centra srečali z državnim sekretarjem in mu predstavili možne rešitve. “Ena izmed njih je bila, da prevzamemo letališče izven obratovalnega časa Letališča Edvarda Rusjana Maribor v obratovanje in s tem ne povzročamo nepotrebnih stroškov. Državni sekretar nam je povedal, da Republika Slovenija z nami nima nič, in to zato, ker takrat, ko so prevzeli letališče, niso prevzeli nobene obveznosti do nas. Ena od možnih rešitev je tudi ta, da bi se obratovalni čas mednarodnega letališča skrajšal. Letališče bi lahko bilo tudi na odpoklic, kot je na drugih manjših letališčih. Tako bi letališče funkcioniralo krajše obdobje in bi bilo ves ostali čas na voljo z istimi posadkami in stroški kot letališče prve kategorije za športno letenje. Na ta način bi lahko mi normalno leteli od zore do mraka.” Rešitev, da Letalski center Maribor prevzame letališče izven obratovalnega časa, podpira Agencija za civilno letalstvo “Dogovorili smo protokole in pripravili pravilnik letališča v smislu, da se odvija le takrat, ko je mednarodno letališče zaprto. Enaka rešitev že obstaja na vojaškem letališču v Cerkljah. Zakaj to ne bi bilo možno na letališču, ki je praktično prazno in je civilno?”

Letalski center je prejel še račun za pristanke na letališču za eno leto nazaj

Za nameček je letalski center v avgustu prvič po 45 letih prejel račun upravljalca LERM državne družbe DRI za pristanke na letališču za eno leto nazaj kljub temu, da mu že omenjena pogodba o sožitju na letališču zagotavlja brezplačno letenje. Z zavrnitvijo zahtevka RS in zaračunavanjem letenja je Letalski center sredi oktobra seznanil zavezanko iz pogodbe MOM, a do danes od nje ni prejel odgovora. “Ob tem je potrebno povedati, da se za presojo porušenega sožitja na letališču po pogodbi iz leta 1974 upošteva kriterij, da se katera koli zvrst letenja ali skakanja onemogoči za več kot 1 uro dnevno, iz česar je jasno razvidno, da je sožitje, kot ga določa pogodba, porušeno. K rušenju sožitja na letališču seveda pomembno prispeva tudi zaračunavanje pristankov na letališču družbe DRI kljub temu, da nam pogodba iz leta 1974 zagotavlja brezplačno uporabo letališča, kar se je dejansko izvajalo skoraj 45 let in na kar smo upravljalca LERM večkrat opozorili. Zaračunani strošek v primeru izvajanja trenažnih letov na letališču v nekaterih primerih celo preseže ceno ure letenja z letalom. Letni strošek bi za Letalski center predstavljal preko 60.000 evrov, ki jih ne moremo preprosto zaračunati članom, saj bodo odšli drugam.”

Zadeva bo očitno pristala na sodišču

“Glede na »izplen« obsežne komunikacije s pristojnim ministrom, številnimi uradniki ministrstva, županom Mestne občine Maribor, vsebino prejetega odgovora državnega odvetništva ter molk Mestne občine Maribor ocenjujemo, da se sodnemu sporu, v katerem bomo od vpletenih iskali zagotovitev sožitja ali izgradnjo novega letališča, ne bo mogoče izogniti. Očitno bomo zaradi pomanjkanja komunikacije v Podravju kmalu imeli dve letališči. Državnega – velikega, lepega, a očitno v prihodnosti še bolj praznega, ter novega, kjer bomo leteli samo mi,” je zaključil predsednik Letalskega centra Maribor.