Že res, da so koncerti na daljavo… Em… Drugačni. So. No, niso. Ni to – to. Ni. Saj ponavljamo in še bomo. Sploh pa zdaj, ko je beseda »kuhanček« nekaj kakor fantomsko izginila in ko se na veseli december klikne. S kavča. Toda, kakor se je pokazalo že med Festivalom Lent, drži tudi zdaj, ko Narodni dom nadaljuje s programom. Tako z awwwditorijem kot Vilinskim mestom. Marsikaj so omejitve odnesle, a so tudi kaj prinesle. Tinkara Kovač je tako denimo v petek povedala, zakaj svojo znano pesem Veter z juga na porokah ne igra. Raje. Pa ne samo zaradi slabega vremena.

 Tinkara Kovač je res dovolj dolgo že naokrog. Vse tam od leta 1997, ki še ni dovolj daleč stran za nostalgijo, ni pa niti, kakopak, od včeraj. Nosi težo. To pa. Ime Tinkara Kovač šteje. O, ja. Že pregled kariere po alinejah je zgovoren. Trikrat je zmagala na Melodijah morja in sonca, petkrat nastopila na Emi, v četrto tudi zmagala s Spet/Round and Round in nato tudi prišla v finale Eurosonga. Ko je leta 2009 izdala kompilacijo uspešnic The Best of Tinkara, je bilo na albumu kar 21 pesmi. Enaindvajset! Drugi Košček neba (1999) in tretji album Na robu kroga (2001) sta namreč nizala hit za hitom. Toliko komadov, toliko hitov, da je za enourni program v Vilinskem mestu marsikaj odpadlo.

Flavta nikdar okras, vedno presežek

»Dober večer, vsi lepo pozdravljeni,« je bil njen uvodni nagovor. Najkrajši med vsemi. Tinkara Kovač je pri 42. letih na točki kariere, ko je dala več kot dovolj skozi, da je po vsakem komadu rada kaj (do)povedala. Kar je prišlo prav. Dobro delo. Ampak predvsem je koristilo, kako je povedala svoje zgodbe (komadov). Pripovedovala je, da sta se precej mlajša Janez Skaza in Julija Fajhtinger muzala, smejala in uživala, ko sta slišala, kako so nastali komadi, kakršni so danes samoumevni, pa nikdar zares niso bili. Le drugi časi so bili. In drugačen pristop.

»Juhuuu! Prebili smo led!« je rekla Kovačeva po uvodni Mars in Venera. »Nisem je izbrala po naključju, dobro je začeti s stavkom, ali se tukaj svet konča in odgovor je – ja! No, ne da se konča prav vse, ampak vsaj to leto. Počasi bomo prijadrali do konca tega leta in vsi smo veseli in bomo danes zato tudi slavili. Dobro je, da proslavljamo v živo, prav na poti do Maribora sem razmišljala, da je dobro imeti band.«

No, Skaza in Fajhtingerjeva sta bila pogojno band, le dvojec, toda skupaj so pričarali ravno prave akustične aranžmaje. Dobrohoten, radosrčen, po domače fajn koncert. Tudi zato, ker je Skaza marljivo, vneto in preudarno preskakoval: od akustične kitare prek mandoline do benžda. In seveda je Tinkara tudi pihnila v svojo flavto. Ne sme manjkati, pokaže njeno večplastnost in raznovrstnost, ko je priredila Je to res, znano skladbo Ljudi nije fer kultne srbske skupine Smak. Flavta je skoraj sinonim zanjo, pri čemer nikdar ni okras. Nikdar! Če bi bil, ne bi nikdar sodelovala z Jethro Tull, najbolj znanimi progresivci, ki so uporabljali flavto.

Njeni hiti so tako neverjetno skoraj samoumevni

Pesmi Tinkare Kovač so še vedno tako neverjetno rumene. Morda so svoje naredili videospoti, morda pisana devetdeseta. »Tole je iz leta 1995, pesem, ki je prejela štiri zlate peteline, ko so nagrade za glasbenike še obstajale. Še jo rada izvajam, ker je ena bolj veselih. V besedilih rada pojem o življenju, ki pa ni vedno svetlih barv, je tudi temnih, ampak ta je res sončna.« Katera pesem? Ko bo prišel. Kot je napovedala, je sledila Brez laži, še ena pesem, kjer se zdi, da so bili hiti dve desetletji tega tako prekleto samoumevni.

V besedilih rada pojem o življenju, ki pa ni vedno svetlih barv, je tudi temnih, ampak ta je res sončna.

»Preselili se bomo na moj konec v Istro, to je skladba tam okrog iz leta 2000, ko je imela čisto drugačen aranžma. Nov album, ki še ni izšel, ker čakamo, da bomo lahko imeli koncert v živo in čakala bom, kolikor bo treba, ima poseben zvok, skladbe so predrugačene in tudi ta je dobila čisto novo dušo. Danes bomo improvizirali z mandolino, ki malo šumi, ampak saj tudi v Istri šumi, to so škržati.« Trojica je res narisala Sonce v očeh. Tako zelo, da je bojda zadišalo po pinci. Kisli pinci, kot je rekla? Kaj je kisla pinca? Ha? Sladek kruh. Pomočen v refošk. Tako ji vsaj verjamemo na besedo po slovenski diagonali.

Lepa Vida, razpad Jugoslavije

In nato je sledil nemara presežek večera. Ker je sama začutila, da je prava priložnost, ko se v Vetrinjskem dvoru poje zgolj tonskemu tehniku in parim članom ekipe. Vsem ostalim pa na daljavo. Vprašanje, če bi enako povedala pred polnim Vetrinjskim dvorom. Ne bomo izvedeli, smo pa izvedeli, vsaj najbrž večina od nas, nekaj, česar prej nemara nismo.

»Zagotovo je res, kakor je bilo povedano v uvodu Martine, da me je pripeljal Veter z juga, ki pa praviloma prinaša slabo vreme. Se je zgodilo, da so me poprosili, če bi lahko zapela to pesem na poroki. Pa si nisem upala, ker je to tudi pesem o Lepi Vidi, ker je pesem o ženi, ki gre stran, zapusti moža in otroke. Bila pa je napisana z mislijo na razpad Jugoslavije, pa je minilo toliko časa, da lahko to povem: žena, ki gre, je Slovenija, njen mož, ki ostane doma, pa je Jugoslavija.« In trojica je pesem obdelala tako pretkano in predano, da je zadišalo po odjugi, ki napoveduje pomlad.

»Vsak je svoje sreče Kovač«

Povedala je tudi, da je na Spezzacuori, s katerim je očarala leta 2003, toliko bolj ponosna, ker je bila prva prepesnitev iz italijanščine z odobritvijo Massima Bubole. In nato na koncu, po eni uri, ki bi zlahka dobila še eno in koncert ne bi niti najmanj bil prekratek, povedala, kar skoraj mora povedati. Kot je (pod)naslovila že svoj album uspešnic. »Vsak je svoje sreče Kovač! Naredite si tako, da vam bo dobro. Da boste zdravi in se še vedno radostili najlepših stvari v življenju.«

Če kaj, pa bo takem nastopu držalo nekaj. Komadi Tinkare Kovač so nekaj kakor vedno bolj biseri. Ni jih lahko najti. Niso več tako samoumevni. Ne slišimo jih pogosto. Ampak ko jih, so še vedno, kakršni so bili. Tudi v akustični preobleki. Kakor Slepa sreča. Sklepna pesem, ki je v bistvu molovska, pa ima tiste redke, ampak močne odtenke temno črne. Rumene odtenke.

Tinkara Kovač

Ocena. 5/5

Kje. Vilinsko mesto, Vetrinjski dvor

Kdaj. 18. december 2020, 19.00, 55 minut

  1. Mars in Venera
  2. Je to res?
  3. Ko bo prišel
  4. Brez laži
  5. Sonce v očeh
  6. Dober dan, življenje
  7. Veter z juga
  8. Spezzacuori
  9. Bodi z mano do konca
  10. Slepa sreča