Težke socialne razmere so tudi v minulem letu botrovale novim primerom deložacij tistih, ki niso zmogli poravnati obveznosti. V mariborskem javnem stanovanjskem skladu so lani razpisali 44 deložacij, od tega so jih izvršili šest, 38 jih je bilo odloženih. Število je nekoliko nižje kot leto prej, ko je bilo razpisanih 65 deložacij. V zadnjih osmih letih je največje število razpisanih deložacij in sicer kar 147, beležijo leta 2015. Tega leta je bilo izvršenih največ, kar 44 deložacij, precej več kot leta 2019.

50 najemnikov v tožbi za odpoved najemne pogodbe

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor redno spremlja svoje najemnike glede dolgov iz najemnega razmerja. Omogoča jim sklenitev dogovora o obročnem plačilu, intenzivno sodeluje s Centrom za socialno delo z individualnimi sestanki z dolžniki in jih napoti na nevladne organizacije: Karitas, Rdeči križ, Društvo prijateljev mladine Maribor, Zveza prijateljev mladine Maribor. V letu 2017 je JMSS Maribor začel z uspešnim sodelovanjem z Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ki izvaja program preprečevanja izgube stanovanj oziroma ohranjanja obstoječih nastanitev najemnikov stanovanj – antideložacijska dejavnost.

V letu 2017 je JMSS Maribor začel z uspešnim sodelovanjem z Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ki izvaja program preprečevanja izgube stanovanj oziroma ohranjanja obstoječih nastanitev najemnikov stanovanj – antideložacijska dejavnost.

Namen izvajanja dejavnost je zmanjšanje izgub JMSS Maribor, ki so posledica neplačevanja najemnin in obratovalnih stroškov za neprofitna stanovanja ter začasne bivalne enote, posledično pa tudi preprečevanje brezdomstva, boljša vključenost socialno izključenih ljudi v socialni, ekonomski in zdravstveni sistem ter v širše družbeno okolje. »Nudena je podpora ranljivim posameznikom in družinam, ki jim grozi deložacija zaradi neplačevanja, neprimerne rabe stanovanja, konfliktov s sosedi itd.,« pojasnijo na JMSS Maribor.

Iz tabele je razvidno, da od leta 2015 upada število prisilnih izpraznitev in se povečuje število ponovno sklenjenih najemnih pogodb, po celotnem poplačilu dolga iz naslova najemnega razmerja s strani najemnika.

Povprečen dolg 1.350 evrov

»Zoper najemnike, ki k poplačilu svojega dolga ne pristopijo, je JMSS Maribor primoran ustrezno ukrepati in sicer z vložitvijo izvršilnih predlogov za plačilo najemnin, tožb na odpoved najemnih pogodb in izvršilnih predlogov za izpraznitev stanovanja,« pojasnijo. Če oseba med izvršilnim postopkom za izpraznitev stanovanja delno poravna dolg, JMSS Maribor predlaga sodišču odložitev izvršbe, ki pa je zakonsko omejena na največ eno leto. V primeru poplačila celotnega dolga pred prisilno izpraznitvijo stanovanja pa se izvršilni postopek ustavi, z najemnikom pa ponovno sklene najemna pogodba.

Na dan 16. januarja je bilo 50 najemnikov v tožbi za odpoved najemne pogodbe ali pa imajo že sodno odpovedano najemno pogodbo, povprečen dolg le-teh pa znaša 1.350 evrov. »V zvezi s problematiko neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja opažamo, da narašča odzivnost nekaterih najemnikov neplačnikov, ki se po prejetem opominu nekoliko prej kot v preteklosti oglasijo na JMSS Maribor in poskušajo vsaj delno poravnati dolg ter se s tem izogniti odpovedi najemne pogodbe in prisilni izpraznitvi stanovanja, ki sledi,« dodajo na JMSS ob tem.

»Zoper najemnike, ki k poplačilu svojega dolga ne pristopijo, je JMSS Maribor primoran ustrezno ukrepati in sicer z vložitvijo izvršilnih predlogov za plačilo najemnin, tožb za odpoved najemnih pogodb in izvršilnih predlogov na izpraznitev stanovanja.«

CSD obveščen nekaj tednov pred deložacijo

O deložaciji izvršitelji obvestijo Center za socialno delo nekje 30 do 45 dni pred deložacijo. »Po prejetem obvestilu povabimo stranke z namenom, da jih informiramo o možnih oblikah pomoči, ki zajemajo finančno pomoč, kot je izredna denarna socialna pomoč, občinska pomoč in pomoč humanitarnih organizacij in pomoč pri iskanju stanovanja,« pojasnijo na CSD in dodajo, da jih, v koliko se še sami niso zglasili na občini oz. še niso podali vloge za neprofitno občinsko stanovanje, usmerijo na občino.

Pomoč pri iskanju stanovanja

Marjana Bravc direktorica CSD Maribor nam je pojasnila kako poteka njihova pomoč. Najprej napišejo socialno poročilo in prošnjo za prednostno dodelitev neprofitnega stanovanja. Pomagajo jim pri iskanju stanovanja na trgu, tako preko spleta, preko nepremičninskih agencij in preko kontaktov najemnikov stanovanj s katerimi razpolagajo. »V primeru, da najdemo najemno stanovanje, preverimo tudi upravičenost do subvencije najemnine. V konkretnih dveh primerih, ki smo jih obravnavali v letu 2019, so stranke že same našle stanovanje. Tako je v teh primerih šlo bolj za izredno denarno socialno pomoč, za plačilo varščine in za opremo stanovanja.«

Pri iskanju opreme za stanovanje se obračajo tudi na Rdeči križ. Pomembno je, da ljudje, ki se znajdejo v finančni stiski zaradi dolgov, čimprej pridejo na center za socialno delo, kjer skupaj z njimi naredijo načrt za povračilo dolgov ter na ta način preprečijo deložacijo. »Strankam, ki so bile deložirane, svetujemo, da se na centru za socialno delo vključijo v storitev osebne pomoči, kjer gre za spremljanje situacije, nudenje pomoč in podpore, da ne pride do ponovnih zadolžitev oz. deložacije,« pojasnijo ob tem.

Potrebno je, da spregovorijo brez sramu in občutkov krivde

»Obvestila smo prejeli s strani sodišča, ko je je lastnik pričel s postopkom prisilne izpraznitve stanovanja. V dveh primerih od štirih sta dolžnika našo pomoč sprejela in smo skupaj z njima poiskali ustrezno rešitev,« povedo. Tistim, ki so v stiski in so tik pred tem, da izgubijo stanovanje svetujejo, da se še pravočasno obrnejo na CSD , da ne čakajo na zadnji trenutek, da o svoji stiski odkrito spregovorijo, da brez sramu in občutkov krivde prosijo za pomoč. Deložiranim na CSD nudijo materialno pomoč, pomoč v okviru socialnovarstvenih storitev; prva socialna pomoč, osebna pomoč in pomoč pri iskanju ustrezne namestitve.

»Opažamo, da so dolžniki predvsem osebe, ki potrebujejo pomoč in podporo na več področjih svojega življenja in imajo pogosto tudi zdravstvene težave predvsem težave v duševnem zdravju. Ker se je šlo za manjše zneske, smo pomagali vsem.«

V teku postopka se, s soglasjem uporabnikov, lahko obveznosti poplačajo na način, da se denarna pomoč vplača direktno na račun upnika, ali pa se dogovori obročno odplačevanje dolga. »Profili dolžnikov so različni tako, kot tudi razlogi neplačevanja: izguba službe, nizki dohodki, bolezen ali smrt v družini, različne oblike odvisnosti kot so droge in alkohol,« še pove Bravčeva.