Včeraj dopoldan je ponovno zagorelo v podjetju Surovina. Sirene in gost črn dim, sta opozarjala, da ne gre za nedolžen požar. Pred tem je v nekaj dneh že dva krat zagorelo, požara sta bila k sreči manjše obsežnosti in obakrat so ga pred prihodom gasilcev uspeli omejiti zaposleni sami. Tokrat ni bilo tako. Aktivirane so bile vse prostovoljne gasilske enote, ki so hitele na pomoč poklicnim gasilcem GB Maribor. Kaj kmalu so gasilci zaprosili še za pomoč okoliških občin. Na intervenciji je bilo okoli 250 gasilcev iz 23 prostovoljnih gasilskih društev.

Zagorelo naj bi v skladišču predelanih bioloških odpadkov, v hali veliki 3500 kvadratnih metrov. Požar se je hitro razširil še na zunanjo deponijo, kjer so shranjeni nekateri drugi odpadki. Že tako težka intervencija je bila otežena, ko se je pod plameni sesedla streha in konstrukcija.  Tako so morali s stroji najprej odstraniti streho, nato razkopati kupe navoženih smeti. Kot je dejal direktor GB Maribor Aleš Ciringer je ogenj zajel približno 5000 kubičnih metrov odpadkov.

Vonj dima je segal tudi kilometer stran stran

Občan Tezna, Smrekar Danilo nam je povedal: »Dim smo zavohali vse do Stražunskega gozda, kar je nekje kilometer stran od Surovine. Okna smo imeli zaprta, ampak smo vseeno zaznali dim. Nisem se tako prestrašil kot prvič, ko je pred štirimi leti štiri dni gorelo.Takrat je začelo goreti v nedeljo pa vse do srede zvečer. Zanima me kaj dela Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO in druge pristojne službe s toliko zaposlenimi.«

»Je pa dejstvo, da v Sloveniji ni nobenih rešitev na področju sežiga odpadkov. To je glavni problem. Odpadki predolgo tičijo pri nas, preden dobimo izvozna dovoljenja, in odkar je Madžarska zaprla svoja vrata, imamo resne težave – ne le mi, ampak celotna Slovenija.«

Direktor Surovine pojasnil kje tiči problem

Po nekaj urah so požar omejili, gorelo je še nekaj požarišč. Ves čas so tako gasilci, kot mariborska občina, opozarjali občane, da zaprejo okna ter se ne zadržujejo na prostem. »V vsakem gorenju se sproščajo nevarni plini, zagotavljam pa, da ni nobenih nevarnih odpadkov,« je dejal Jure Fišer, direktor Surovine. Ob tem je pojasnjeval, da delujejo v skladu z vsemi okoljskimi dovoljenji.

»Skladiščenje odpadkov je v obsegih, kot nam jih dovoljuje zakon. Je pa dejstvo, da v Sloveniji ni nobenih rešitev na področju sežiga odpadkov. To je glavni problem. Odpadki predolgo tičijo pri nas, preden dobimo izvozna dovoljenja, in odkar je Madžarska zaprla svoja vrata, imamo resne težave – ne le mi, ampak celotna Slovenija – z izvozom teh odpadkov. Dokler to ne bo rešeno, bodo odpadki vedno problem,« je povedal.

»Tezenčani imamo dovolj, skupaj smo močnejši«

Eden izmed Tezenčanov, Fredi Magdič, se je odločil ustvariti peticijo: Tezenčani imamo dovolj, skupaj smo močnejši. »Kako dolgo bomo Tezenčani še dopuščali onesnaževanje našega okolja? Kdo nas je vprašal, ali se strinjamo z odlagališči kar dveh velikih podjetij (Surovine in Snage) v bližini naselja?« To je le nekaj izmed vprašanj, ki si jih zastavljajo, a odgovorov ni. Ob tem je zapisal, da vse kar storijo pristojni je, da pozovejo občane, da ostanemo v zaprtih prostorih in se ne gibljemo na prostem. »Seveda se še vsi spomnimo zadnjega velikega požara, ko smo bili cel vikend zaviti v črn dim in neznosen smrad,« se spominja požara pred nekaj leti, ki je trajal kar nekaj dni.

»Kdo nam bo povrnil škodo, ki bo nastala na fasadah, avtomobilih, zelenicah, vrtovih, sadnem drevju in tudi na našem zdravju? Delci, ki ob požaru gredo v zrak in jih vdihujemo, sigurno niso nestrupeni in bodo marsikomu povzročali tudi resne zdravstvene probleme.«

Stanovalci naj bi imele probleme s podganami

A le ne požari, velik problem Surovine je smrad, ki naj bi se, kot zapiše Magdič, ob toplem vremenu širil po celotnemu ozemlju, bližnji stanovalci pa naj bi imeli velike probleme s podganami. »Kdo nam bo povrnil škodo, ki bo nastala na fasadah, avtomobilih, zelenicah, vrtovih, sadnem drevju in tudi na našem zdravju? Delci, ki ob požaru gredo v zrak in jih vdihujemo, sigurno niso nestrupeni in bodo marsikomu povzročali tudi resne zdravstvene probleme.«

V peticiji je tako pozval vse, ki jim ni vseeno, da se zoperstavijo proti Surovini ter vzpostavijo pritisk, ki bo odgovorne pripravil do tega, da bodo začeli gledati na prebivalce Tezna: »In ne samo na denar, ki ga ustvarjajo na račun našega zdravja in dobrega počutja. Siti smo že obljub, saj so na občini že zdavnaj pozabili, da je tudi Tezno del Maribora.«

Peticijo najdete TUKAJ.

»V zadnjem času je v Sloveniji kar nekaj takšnih dogodkov, takšna stvar bi se lahko zgodila kvečjemu ena na deset let in ne tako pogosto. Ali prihaja do sistemske napake, da skoraj vsaki mesec nekje gori.«

Zaskrbljujoč vonj po kislem

»V preteklosti nisem nikoli opažala težav, pa sem na Teznu živela 25 let smrad k sreči ni bil pogost. Včeraj sem zavohala smrad do Radvanja, to ni normalno. Tam je ogromno vseh odpadkov, zagotovo je škodljivo, sploh takšen dim kot tokrat. In ne le to, tam se zagotovo nabirajo tudi podgane in druge živali,« nam je dejala Natalija, ki je bila nad vonjavami tako kot številni drugi Mariborčani, zgrožena. Tamara, ki živi blizu Surovine, smradu sicer ne voha, je pa povedala, da je bil včerajšnji vonj tako močan, da nisi mogel niti dihati: »Leta 2013, ko je bil požar poleti, ni tako smrdelo, verjetno ker ni bilo vetra in se ni tako vohalo.Tokrat je smrdelo 100-krat huje. Skrbi me, saj je po teh požarih v zraku zagotovo ogromno strupa, ki ga ni zdravo vdihovati, a mislim, da bo tako dokler bo tu Surovina.«

Eden izmed občanov, ki je želel ostati anonimen, nam je dejal: »Tega vonja sploh ne znam opisati. Zares čudno je, smrdi po kislem. Navadno ga zjutraj, ko grem v službo, voham vse do Špara, ne vsak dan, le občasno. Delam blizu in že 15 let opažam ta vonj. Skrbi me, da ko gori so vsi tiho in se nihče ne zavzame za občane. Zdi se mi, da to jemljejo preveč preprosto.«

»Zgrožen, da se to dogaja tako pogosto«

Predsednik sveta Mestne Četrti Tezno Robert Pungerl nam je dejal: : »O požaru sem obveščen iz medijev in sem zgrožen, da se to dogaja tako pogosto. Že pred tem požarom, se je na mene obrnilo nekaj ljudi, saj je dejansko problem, ko se to prične dogajati tako pogosto. V zadnjem času je v Sloveniji kar nekaj takšnih dogodkov, takšna stvar bi se lahko zgodila kvečjemu ena na deset let in ne tako pogosto. Ali prihaja do sistemske napake, da skoraj vsaki mesec nekje gori.«

»Sumim zakaj prihaja do požarov. Velika nevarnost so litijeve baterije, morda prihaja do neprimernega rokovanja. Te baterije so zelo nevarno in lahko povzročijo požar, če že ni kje kakšnih sobotaž, sumim, da bi lahko bilo to krivo,« pove svoje domneve.

Zvečer je bilo mogoče vonjati zares močne vonjave, o njih so poročali tudi na Urbanu. FOTO: Denis Denko

Kot je še dejal Pungerl, bo kontaktiral Surovino, saj se želi z njimi sestati: »Želim, da se sestanemo, rad bi razčistil nekaj stvari, zanima me zakaj prihaja do teh zadev, ali delajo kakšno napako.« Skrbi ga za krajane, zato tudi sam želi narediti temu konec.

Z Inšpektorata RS za okolje in prostor so sicer sporočili, da bo inšpektor izvedel inšpekcijski nadzor takoj, ko bodo na požarišču končale z delom interventne skupine.