Kakovost zraka predstavlja v sodobnem času vse večji problem. Kot je zapisano na spletni strani Skupne službe varstva okolja (SSVO), so najzanesljivejši pokazatelji stanja kakovosti zraka na določenem območju meritve. V Mariboru potekajo neprekinjeno že od leta 1978, zadnja leta pa so se sistemu meritev priključile še posamezne okoliške občine. S temi meritvami “želimo določiti ustrezne ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka za širše območje,” je še zapisano na spletni strani.

Kot je za nas pojasnil strokovnjak za zrak v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Uroš Lešnik, pride do onesnaženosti zraka zaradi inverzije. To je značilno predvsem v zimskih mesecih: “Pravzaprav je zadeva enostavna: onesnaževala, ki jih spuščamo iz avtomobilov, skozi dimnike hiš in v industriji se ne morejo tako dobro redčiti, če imamo inverzno plast, ker se takrat onesnaževala nabirajo v tej prizemni plasti zraka. Če imamo večje hitrosti vetra, te delce odnese in se atmosfera očisti.”

Letos pozimi je zrak čistejši kot sicer

Letos pozimi je zrak bolj čist kot sicer. Glede na to, da je pozimi onesnaženost zraka višja kot poleti, gre letos za netipično zimo, “saj smo v Mariboru izmerili manj preseganj mejne dnevne vrednosti za trdne delce, s kratico imenovane MP10”.

Zadeva je zelo povezana z meteorologijo. Podatki letošnjega leta kažejo, da se vzorci malo spreminjajo, obdobja višje onesnaženosti niso več tako pogosta. Kot je pojasnil Lešnik, je zadnje obdobje bolj onesnaženega zraka bilo leta 2017, ko je bil zrak en teden zelo onesnažen. To je bilo tudi takrat po njegovih besedah povezano s toplotno inverzijo. Na kakovost zraka vplivajo seveda emisije, ki jih človek spusti v zrak.

Po drugi strani pa ima poglavitno vlogo meteorologija, natančneje inverzija, zaradi katere je onesnažen zrak nakopičen nad mestom.

Zrak na podeželju ni nujno boljši

Kot je v nadaljevanju pojasnil strokovnjak, opažajo še vedno zanimive razlike med mestom in podeželjem: “Ko si mislimo, da se ljudje selijo iz mesta na podeželje in bo tam čistejši zrak, to sicer drži, ampak samo delno. Zrak je v poletnem času na podeželju res čistejši, v zimskem času pa je lahko na podeželju bolj onesnažen.” Kot je v nadaljevanju pojasnil, je to zato, ker je v Mariboru boljša socialna slika, v mestu so novejše stavbe, zelo razvejano je tudi toplovodno in plinovodno omrežje. Prav tako so v mestu pogostejše skupne kotlovnice, ki so podvržene emisijski zakonodaji in zadeva deluje bolj optimalno, posledično pride manj onesnaževal v ozračje.

Na podeželju je situacija povsem drugačna. Tam namreč velikokrat ni urejenega toplovoda ali plinovoda ali pa je ta neizkoriščen. Veliko je tudi starejših kurilnih naprav, v katerih ljudje kurijo na les. To lahko vodi v manj optimalno izgorevanje, kar pa se kaže v večji onesnaženosti zraka. “To je tudi glavni razlog, da imamo izven mesta v zimskem času lahko bolj onesnažen zrak kot v samem centru mesta.”

Lahko bi živeli 14 mesecev dlje

Zadnji podatek, ki ga ima strokovnjak na voljo, velja sicer za Ljubljano, je pa na njegovi osnovi dejal, da če bi imeli zrak v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, bi bila pričakovana življenjska doba približno 14 mesecev daljša kot sedaj. “Ko vdihnemo onesnažen zrak, vdihnemo tudi vsa ta onesnaževala in v zadnjem času so najbolj problematični trdni delci. Čim manjši so ti delci, globlje pridejo v naša pljuča, nekateri lahko vstopijo tudi v naš krvni obtok. Vsaka izboljšava kakovosti zraka je pozitivna. To vpliva tudi na to, da dlje in bolj zdravo živimo.”

Kakovost zraka, ki je povezana z vremenskimi pojavi, vpliva predvsem na ranljive skupine prebivalstva. Sem sodijo starejši in otroci. “Občasno se pojavijo tudi opozorila, kot omenjena epizoda 2017, da naj se otroci ne igrajo zunaj, takrat je bilo tudi opozorjeno, da naj se ne gibamo na prostem. Ko se rekreiramo, vdihnemo večje količine zraka in tudi s tem več onesnaževal,” je razložil Lešnik. Občasno se pojavljajo še preseganja opozorilne vrednosti za ozon, vendar je to bolj pogosto na zahodu Slovenije. To pa vpliva predvsem na starejše ljudi in na ljudi z astmo, ker imajo lahko težave z dihanjem, pekoč občutek v grlu, pojavi pa se lahko tudi kašelj. “V tem primeru se ljudi pozove, da se zadržujejo v zaprtih prostorih in se ne gibajo na prostem tisti dan, ko so te vrednosti visoke.”

Tudi izbruhi vulkanov vplivajo na kakovost zraka pri nas

Posebej zadnje leto smo bili deležni številnim izbruhom vulkanov. Kot pa je za nas potrdil Lešnik, ti izbruhi ne vplivajo le na kakovost zraka v svoji neposredni bližini, ampak imajo učinek tudi na kraje, ki so bolj oddaljeni od lokacije izbruha. V preteklosti se je zgodilo, da je ob izbruhu vulkana del vulkanskega prahu veter prinesel vse do nas. “In seveda naši merilniki zaznajo tudi ta prah.”

“Čeprav smo zelo oddaljeni od Sahare, nam južni vetrovi do petkrat na leto prinašajo saharski pesek. In to je naraven vir. Če imate avto svetle barve, lahko ob takih dnevih na njem opazite rdeč pesek, kar je saharski pesek. Tudi naravni viri vplivajo na kakovost zraka in sem sodijo tudi vulkani.”

Napovedi so možne le na kratki rok

Agencija Republike Slovenija (ARSO) izvaja napoved kakovosti zraka za en oziroma dva dni, glede na vremensko situacijo. To delajo predvsem v zimskem času in ko so napovedane neugodne razmere, “se pravi, ko so napovedane visoke koncentracije delcev, ljudi opozarjajo. V tem primeru lahko na primer opozarjajo, da v prihodnjih petih dneh pričakujejo večjo onesnaženost in da naj temu primerno ljudje prilagodijo svoje ravnanje.”

Dolgoročne napovedi niso mogoče, ker so vremenske razmere tako spreminjajoče, “na primer v 10 letih nikoli nismo izmerili iste dnevne koncentracije”. Zaradi zelo spreminjajočih vremenskih dejavnikov napovedi na dolgi rok niso mogoče oziroma so nezanesljive.

Mariboru kaže bolje

Poleg delcev, ki onesnažujejo zrak v Mariboru, so v zraku prisotna tudi druga onesnaževala, katerih ravni niso tako kritične. Predvsem delci so tisti, ki zrak v Mariboru in celinski Sloveniji občasno onesnažujejo preko predpisanih meja. Sicer ima Maribor načrt za izboljšanje zraka, vendar se ta, tako strokovnjak, ukinja, ker se je kakovost zraka v Mariboru izboljšala. “Če pogledamo celotno sliko, se sicer z vsako zamenjavo starega avtomobila z novim manjša onesnaževanje zraka, se pa tudi s posodabljanjem stavb premikamo v dobro smer. Sem sodi izboljšava fasadne izolacije, stavbnega pohištva in posodabljanje kurilnih naprav. Sicer so smernice Svetovne zdravstvene organizacije še strožje in jih še nismo dosegli. To pomeni, da imamo zrak še vedno onesnažen nad njenimi vrednostmi v teh smernicah. Z izboljševanjem zraka bi bilo smiselno nadaljevati, ker s tem izboljšujemo življenje in življenjsko dobo prebivalcev.”

V Mariboru je bila 2021 po neuradnih podatkih izmerjena letna vrednost delcev PM10 22 mikrogramov na kubični meter. “Če te podatke primerjamo z Ljubljano, so rezultati primerljivi. Ljubljana ima sicer še bolj neugodno lego in se inverzija tam lahko pojavi večkrat.”

Murska Sobota in Celje sta bili v letu 2021 bolj onesnaženi mesti od Maribora. Strokovnjak je poudaril, da pri podatkih ni vštet Miklavž ob Dravskem polju, ki je v bližini Maribora. “Tam izvajamo meritve in je v zimskem času zrak bolj onesnažen, kot na merilnem mestu Maribor Center, bolj onesnažen je tudi v letnem povprečju. To pa je povezano s kurilnimi napravami, (ne)uporabo plina in vseh prej omenjenih dejavnikov,” je zaključil strokovnjak.