Na 34. svečani trgatvi Stare trte je prvi grozd utrgal pisatelj Tone Partljič. »Ste videli gospoda Partljiča, kako je čil in zdrav to opravil z lestve pri 80. letih?« je opazil tudi Saša Arsenovič, župan mestne občine Maribor. Mestni viničar in skrbnik najstarejše trte na svetu Stane Kocutar je pričakoval do 55 kilogramov grozdja, pa je trta rodila še malenkost več.

»Sladkorna stopnja je 74 oechsleov, kar pomeni 17,4 brixov. Grozdje je zdravo, dozorelo in Stara trta je dala 61 kilogramov,« je na prireditvi, ki je bila številčno omejena z ukrepi zaradi koronavirusa, sporočila Simona Hauptman, vodja oddelka javne službe kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Bera, ki so jo obrali berači iz Malečnika (trti potomki levo in desno od najstarejše trte so obrali že v petek dopoldan), je tako znotraj dolgoletnega povprečja.

FOTO: MOM

Arsenovič: »Trti se obetajo boljši časi«

Da zlepa ne bo več rekordnih ber, ki so nanesle do lani rekordnih 107 kilogramov, je pojasnil mestni viničar Kocutar. »V prihodnje želimo s trto uvesti nov koncept z manjšo obremenitvijo: en grozd na mladiko.«

Župan Arsenovič je napovedal, da se 450 let stari trti v prihodnosti obetajo boljši časi. »Drugo leto gremo v prenovo nabrežja reke Drave med Sodnim in Vodnim stolpom. Brv bo povezala levi in desni breg, snujemo plovnost po Dravi, ki nas bo povezala tudi z Malečnikom, našimi brači.«

Poudaril je, da je situacija ob koronavirusu mestu nastavila ogledalo. »Da nismo, kjer želimo biti in da Štajerska ni bila tako zaželena regija v turizmu kot nekatere regije, ki so bile nekoč za nami. Globoko sem prepričan, da bomo s povezovanjem vseh uspeli tej regiji ponovno povrniti njen blišč.«

Trta ima 228 potomk

Najtarejša trta na svetu ima 228 potomk: 137 jih je v Sloveniji, 91 pa po svetu.

Neža Jarc je dvanajsta vinska kraljica

Ana Protner je po dveh letih predala krono vinske kraljice. »V upanju, da se bo dober glas najstarejše trte na svetu širil še naprej. Neža, tebi pa iz srca želim boljše sodelovanje z Mestno občino Maribor in Zavodom za turizem,« je v govoru poudarila Protnerjeva z željo, da bo kreacijo oblikovalca Davida Hojnika ponesla širom Slovenije in sveta. Protnerjeva je naštela, da je Staro trto promovirala v Šanghaju, Hongkongu in Clevelandu.

FOTO: MOM

»Stara sem 25 let in prihajam iz prelepe vinske vasi Svečina,« se je predstavila Neža Jarc, študentka magistrskega programa trženje v Ljubljani, ki je v Portorožu diplomirala iz turizma. »Z vinom sem povezana že od malih nog, saj se doma z vinogradništvom in vinarstvom ukvarja že četrta generacija. Doma obdelujemo okoli 10 hektarjev vinogradov pretežno belih sort. Vino je vpeto v naš vsakdan, ne predstavlja le osnovnega dohodka, ampak naš način življenja. Doma se ukvarjamo z dopolnilno dejavnostjo – turistično kmetijo.«

Šele z urejeno Piramido bo mesto popolno

Za svoje kraljičino vino je izbrala sorto sauvignon. »Ker je sorta, ki je za naše območje eno bolj značilnih in nanjo stavimo tudi v domači kleti.« Izpostavila pa je, da si ob tem, ko Maribor postaja vse lepši in živ, želi, da bi nove podobe bil deležen tudi mestni hrib in mestni vinograd. »Šele takrat bo podoba mesta popolna in šele takrat bo vinska prestolnica Slovenije. Želim si, da bi najprej ob prihodu zagledali mestni vinograd, ki nam bo v ponos in opombo, da živimo v mestu, kjer je dom najstarejše vinske trte na svetu.«

Tem besedam se je pridružil tudi Tone Partljič, ko je med svojim govorom neposredno nagovoril župana Arsenoviča in požel gromek aplavz. »Vidimo, da se Maribor spreminja, nenazadnje se to vidi po aplavzu, ki ste ga dobili. Bi se pa pridružil vinski kraljici: Maribor bo polno zaživel ne samo, če bomo imeli nove ulice, kar nas veseli, ampak če bodo vinogradi s Piramidi spet takšni, kakor so bili, in če bo v več kot petnajstih kilometrih nekdanje Vinagove kleti spet zadišalo po moštu.«

Trta je simbol mariborske neuničljivosti

Partljič je še naštel, kaj vse je dala skozi Stara trta. »Če je preživela Turke, kuge, hujše od naše nesreče, ki jo imamo zdaj, dve svetovni vojni, bombardiranje čisto zraven in ni bila uničena, bo preživela tudi Covid-19 in današnjo slovensko vlado. Večna je, simbol mariborske vitalnosti in neuničljivosti. Bila je na smrtni postelji, pa se je našel Tone Zafošnik, jo obnovil, ker je vedel, kaj je, in je še danes ponos Maribora.«

Obenem pa tudi o mestu, trti in ljudeh pove, kakor je rekel Partljič, to, da je prvi grozd lahko odrezal prav on. »Že 45 let ozdravljeni alkoholik. Zato sam kaj dosti ne bom pil, bom pa z vami pel pesem ‘le po pameti ga pijmo, da pameti ne izgubimo’. Trta je skoraj šestkrat starejša od mene, še zmeraj plodna, ampak imamo tudi župana, ki mu lahko pripišemo plodnost, za kar vam še s tega mesta čestitam.«