Epidemija covida-19 se je z omejevalnimi ukrepi, namenjenimi zajezitvi širjenja virusa, močno odrazila v gospodarstvu. Napovedi vodilnih institucij za Slovenijo za letos predvidevajo od 6,7-odstotno do 7,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), Banka Slovenije, ki je svojo oceno kot zadnja med njimi posodobila decembra, pa računa celo na 7,6-odstotni padec. Ob tem se gospodarstvo v prihodnjem letu še ne bo vrnilo na predkrizne ravni, saj se mu obeta od 3,1-odstotna do 5,2-odstotna rast, kažejo predvidevanja.
Napovedi vodilnih institucij za Slovenijo za letos predvidevajo od 6,7-odstotno do 7,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda.
Po besedah Aleksandre Podgornik, direktorice Štajerske gospodarske zbornice, je bilo veliko podjetij čez noč ob delo. V štajerski regiji je okoli 8300 gospodarskih družb in 8000 samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo okoli 80.000 ljudi in bolj ali manj vsi se trenutno srečujejo s takimi ali drugačnimi težavami. Tudi v podjetjih, kjer trenutno kljub epidemiji delajo dalje, imajo težave z delovno silo, saj dela bistveno manj ljudi.
Še najmanj so prizadeta podjetja v živilski-predelovalni branži, ki je pomembna za zagotavljanje normalne preskrbe, pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zaščitne opreme.
Ukrepe pozdravljajo, a mnogi do pomoči ne bodo upravičeni
Težave pa imajo številni drugi, pravi Podgornikova, tudi zaradi zagotavljanja materiala, ljudi in blaga ali zagotavljanja servisnih storitev. Kot navaja STA, najbolj trpita turizem in gostinstvo, pa tudi trgovska dejavnost, onemogočeno je opravljanje nekaterih čezmejnih storitev, težave imajo številni izvozniki, mnogi, ki so odvisni od domačega trga, pa so morali v trenutku zapreti vrata.
Nedavno sprejete ukrepe za blažitev posledic v gospodarstvu v štajerski zbornici sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da je kar nekaj takih podjetij, ki ne ustrezajo določbam upravičencev Gre med drugim za manjše proizvajalce v avtomobilski industriji, ki so upad čutili že lani, pa tudi za podjetja, kjer je prišlo do strukturnih sprememb na globalnem trgu in povezovanja konkurentov, zaradi česa so prav tako že lani občutili padec naročil.
Ukrepi bi morali biti naravnani tudi proti odpuščanju
“Trudimo se, da bi tudi ta podjetja uspela črpati pomoč, saj bodo sicer morala odpuščati, česar pa si nihče ne želi,” pravi Podgornikova. Med večjimi, ki so v Podravju za zdaj zaprla vrata, je hoška Magna, posledično tudi nekateri njeni ključni dobavitelji. Marsikje delajo z nižjimi obrati, čeprav neradi, pa so se nekateri že odločili tudi zmanjševati število zaposlenih.
“Vsi pa se bojimo, kaj bo po koncu epidemije. Težave so namreč globalne in države bodo verjetno začele ščititi predvsem svoje gospodarstvo, zaradi česar lahko ima Slovenija kot izvozno usmerjena država velike težave pri iskanju novih priložnosti na tujih trgih,” pravi Podgornikova.
Trudimo se, da bi tudi ta podjetja uspela črpati pomoč, saj bodo sicer morala odpuščati, česar pa si nihče ne želi.
Glede na to, da je slovensko gospodarstvo pred epidemijo še vedno beležilo nadpovprečno rast in so podjetja imela težave s pridobivanjem primernih kadrov, si bodo težko privoščila, da bi na veliko odpuščala. Po besedah Podgornikove je prav, da so ukrepi države usmerjeni tudi v reševanje tega vprašanja, saj se sicer lahko zgodi, da bodo v času izboljšanja razmer ostali brez usposobljene delovne sile, zlasti tistega dela, ki je doslej prihajal iz tujine.