Otroci in starejši ljudje spadajo med najbolj ranljive skupine, ki jih je pandemija še posebej prizadela. Poleg zdravstvenega tveganja so se starejši znašli tudi v stiski zaradi osamljenosti, kar velja predvsem za tiste, ki nimajo svojcev v svoji bližini. V veliki stiski so se znašli tudi otroci in mladostniki, ki jim ne morejo nuditi pomoči pri učenju na daljavo, in so si v času zaprtja šol nabrali zaostanek v razumevanju nove učne snovi.

Zaradi omenjenih problemov so se v Slovenski filantropiji odločili, da otrokom in mladostnikom ter starejšim od 60 let pomagajo v okviru projekta PO-MOČ, ki ga izvajajo v svojih enotah po vsej Sloveniji, pri čemer tudi mariborska ni izjema. Projekt je financiran s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Negativni učinki šolanja na daljavo se že kažejo

»Pri otrocih se je šele zdaj pokazalo, kako veliko škodo je naredilo šolanje na daljavo. To velja predvsem za tiste, ki jim starši ne morejo nuditi ustrezne podpore oz. ne obvladajo slovenskega jezika. Že sedaj se vidi, da so nekateri otroci v času zaprtja šol delali zelo malo ali skoraj nič, zato morajo nadoknaditi za štiri mesece snovi do konca šolskega leta, kar je praktično nemogoče tudi, če imaš doma dobro podporo. To se je nakazovalo že dalj časa, vendar tega nismo mogli objektivno oceniti, saj nismo izobraževalna institucija,« je o negativnih posledicah šolanja na daljavo dejala koordinatorica projekta Ana Tasič.

V mariborski enoti Slovenske filantropije so tako dobrodošli vsi otroci, ki potrebujejo učno pomoč, nanje pa se lahko obrnejo tudi starejši od 60 let, ki potrebujejo kakšno pomoč pri iskanju materialnih potrebščin, manjših opravilih in dobavi zdravil, ali se preprosto počutijo osamljene in si želijo družbe.

Pri starejši populaciji se je po besedah Tasičeve že v prvem valu pokazal problem mobilnosti, saj zaradi ukinitve javnega prevoza niso mogli do zdravnika, hkrati pa njihovi sorodniki niso mogli prestopiti občinske meje, zaradi česar se je med njimi povečal občutek osamljenosti. »Projekt PO-MOČ je odgovor na to stisko z željo, da se takšne stvari ne bi več dogajale,« je dejala Tasičeva. V mariborski enoti Slovenske filantropije so tako dobrodošli vsi otroci, ki potrebujejo učno pomoč, nanje pa se lahko obrnejo tudi starejši od 60 let, ki potrebujejo kakšno pomoč pri iskanju materialnih potrebščin, manjših opravilih in dobavi zdravil, ali se preprosto počutijo osamljene in si želijo družbe.

»Lahko ponudimo človeške stvari, za katere marsikdo nima časa«

»Starejšim ne moremo nuditi osebne nege, kot to počne patronažna služba. A patronažne sestre se s starejšimi ne morejo dalj časa pogovarjati, ker imajo veliko dela in morajo obiskati ogromno ljudi. Naši prostovoljci pa se lahko s starostniki tudi družijo in skupaj z njimi rešijo kakšno križanko. Gre za popolnoma človeške stvari, za katere marsikdo nima časa,« je dejala Tasičeva.

Predvsem mora biti empatičen, potrpežljiv, biti dobre volje in imeti ustrezen odnos do ljudi. Morda je kdo, preden postane prostovoljec, bolj sramežljiv, a nato ugotovi, da se lahko povsem sproščeno vključi v delo z ljudmi. Lahko se zgodi tudi, da naletiš na otroka, ki potrebuje učno pomoč iz fizike in mu moraš pomagati.

Zanimalo nas je, katere osebnostne lastnosti oz. veščine mora imeti prostovoljec, ki se želi vključiti v delo pri Slovenski filantropiji. »Predvsem mora biti empatičen, potrpežljiv, biti dobre volje in imeti ustrezen odnos do ljudi. Morda je kdo, preden postane prostovoljec, bolj sramežljiv, a nato ugotovi, da se lahko povsem sproščeno vključi v delo z ljudmi. Lahko se zgodi tudi, da naletiš na otroka, ki potrebuje učno pomoč iz fizike in mu moraš pomagati. Gre za veščine, ki jih nekateri že imajo, medtem ko jih drugi skozi delo šele razvijajo,« je za Maribor 24 dejala Tasičeva.

Projekt je še v začetni fazi

Dodala je še, da mora biti posameznik za delo v njihovi organizaciji tudi iznajdljiv in mora znati poslušati, kar je zelo pomembno pri starostnikih. Pri mariborski izpostavi Slovenske filantropije zatrjujejo, da so se poleg učne pomoči z otroki pripravljeni tudi družiti in organizirati kakšen izlet, ko bodo razmere to omogočale. Podobno velja tudi za starejše

Ana Tasič je dejala, da je projekt še v začetni fazi, vendar glede na razmere pričakujejo dober odziv uporabnikov. »Imamo kar nekaj prostovoljk in prostovoljcev, seveda pa bi si jih želeli še več, ker je potreb tako po učni pomoči kot po družabnosti veliko. “

»Prostovoljstvo ti v življenju ogromno da«

Pogovarjali smo se tudi s prostovoljko Mojco Fajfar, ki v okviru Slovenske filantropije že dalj časa pomaga pri delu z ranljivimi skupinami oz. predvsem z begunci in prosilci za mednarodno zaščito. »Moji vtisi pri delu z njimi so zelo dobri, saj do sedaj nisem imela kakšnih negativnih izkušenj. Delala sem na njihovi integraciji v družbo, kar je vključevalo spremstva k zdravniku in na upravno enoto, kjer so si urejali različne dokumente. Drugače pa je moje primarno delo učna pomoč otrokom, zato se že veselim novih izzivov.«

Prostovoljno delo pri Slovenski filantropiji bi svetovala vsem, ki jih veseli delo z ljudmi, in bi radi na tem področju pridobili dodatne izkušnje.

»Prostovoljstvo se mi zdi zelo koristna zadeva, saj ti v življenju ogromno da. Prepričana sem, da lahko vsakdo najde stvar, pri kateri lahko pomaga in dela svet boljši. Prostovoljno delo pri Slovenski filantropiji bi svetovala vsem, ki jih veseli delo z ljudmi, in bi radi na tem področju pridobili dodatne izkušnje,« je dejala Fajfarjeva. Po njenih besedah prostovoljci niso takoj vrženi v bazen, v katerem bi morali splavati, temveč imajo predhodna izobraževanja oz. usposabljanja, ki so pogoj, da lahko posameznik sploh deluje v okviru Slovenske filantropije.

Vse, ki bi na kakršenkoli način želeli sodelovati v omenjeni organizaciji ali potrebujete njeno pomoč, lahko obiščete njene prostore na Partizanski cesti 29,  pišete na e-poštni naslov [email protected]  ali pokličete na telefonsko številko 051-730-492.