Za poletni oddih priporočamo ogled dokumentarnega filma, ki gledalca popelje skozi več kot 160 let mariborske industrije. Dokumentarec Fabrika Maribor je plod sodelovanja Muzeja narodne osvoboditve Maribor ter Televizije Maribor, idejni snovalci so bili Nika Grabeljšek, doc. dr. Aleksandra Berberih Slana ter Silva Volf, film pa je bil posnet pod taktirko Bojane Rudl.
Žarnica prižgala tudi industrijo
Fabrika Maribor zgodbo pove na svoj način, mi pa se spomnimo mariborske zgodovine in njenih biserov. Industrijski razcvet mesta ob Dravi se je zgodil zahvaljujoč odlični geografski legi, izgradnji železnice ter elektrifikaciji. Žarnica je pri nas prvič razsvetlila parni mlin Karla Scherbauma 4. aprila 1883, ta dogodek pa je bil ključen za veliko jugoslovansko industrijo Maribora.
Danes je še mogoče videti zbledel napis nekdanje tovarne Vesna.
Neprijazni vojni časi
Če je gospodarstvo v času prve svetovne vojne zaradi razmer nekoliko mirovalo, se je v 30. letih 20. stoletja zgodil velik preobrat, v mesto so prišli tudi tuji podjetniki, povzpela pa se je tekstilna industrija. Cvetoča kovinska industrija našega mesta je bila v času druge svetovne vojne večinoma podrejena vojaškim potrebam, leta 1941 pa se je začela gradnja slavne Tovarne letalskih motorjev na Teznu, ki se je napajala z električno energijo HE Fala.
Ostanek nekdanjega Intes-a, ki danes deluje pod Žitom.
Jugoslovanski razcvet in propad
Porušene objekte, posledico vojnih bombardiranj, so Mariborčani s pridnim delom obnovili in industrija se je spet hitro postavila na noge, Maribor pa je zaslovel kot najmočnejše industrijsko središče Slovenije ter Jugoslavije. Vodstvo slednje je s petletnim načrtom gospodarstva počasi krepilo različne sektorje, gospodarjenje posameznih enot pa je bilo prvič in kot velika novost predano v roke delovnih kolektivov. Sčasoma so se krepili tuji, predvsem azijski trgi, ki so bili cenejši, razpad Jugoslavije pa je mariborsko zgodbo dodatno zamajal, delavci so izgubili službe, podjetja so končala v stečaju, Maribor pa izgubil svojo nekdanjo slavo.
Po mestnem jedru, na Tabor in Studence
V centru Maribora, na Usnjarski ulici ob Dravi, je bilo že dolgo pred zlatimi industrijskimi časi središče mariborskega usnjarstva, tradicija se je z velikimi imeni – Staudingerjem, Badlom, Hälbarthom in Naskom – nadaljevala vse do prve svetovne vojne. Na Studencih je nekdanjo Predilnico in tkalnico Maribor nasledila Merinka – Tekstilna tovarna Maribor, v bližini pa so zaradi potreb po inženirskem železničarskem znanju nastale Delavnice Južnih železnic, ki so se preimenovale v Tovarno železniških vozil Boris Kidrič, to pa kasneje v TVT – Tovarno vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič Maribor. Za delavce obratov je bila postavljena tudi železničarska kolonija, ki je na vrhuncu obsegala 304 stanovanja in se je lahko pohvalila tudi z vrtovi, otroškim zavetiščem in šolo. Bivališča so bila na voljo tudi v mestni delavski koloniji v Vurnikovem naselju, v TAM-ovem bloku ter delavskem domu na Ruški cesti.
TVT Boris Kidrič, vir fotografije: Facebook/Europe Trains Railways ECC
Preko Melja na Pobrežje
Leta 1879 je Maribor po kemiku s priimkom Swaty dobil Tovarno umetnih brusov, do leta 1958 edino tako v Jugoslaviji. Tovarna Swaty se je lahko pohvalila z izvozom v mnoge evropske države, izvažali pa so tudi na druge celine. Po številnih združitvah prvotna tovarna danes obstaja pod družbo SWATYCOMET.
Za pomembno obdobje mariborske industrije je bil zaslužen tudi Josip Hutter, ki je ustanovil tekstilno tovarno, za njim pa so ostale Hutterjeva vila ob mestnem parku, Hutterjev blok in Hutterjeva kolonija na Pobrežju.
Tovarniško Melje
Eno od središč gospodarstva v Mariboru je bilo tudi Melje v bližini glavne železniške postaje, kjer je ob prvotno postavljenem parnem mlinu zrasla tovarna s testeninami – Mlin in testenine Maribor. Kasneje se je objekt nekoliko preoblikoval in preimenoval v Živilski kombinat Intes Maribor, prav Intes pa je še danes del skupine Žito. V Melju je kot podjetje za akumulatorsko dejavnost delovala še tovarna Vesna, v bližini pa Lilet Tovarna čevljev, ki jo zaposlovala 130 ljudi. Bogato zgodovino je imel tudi še danes obratujoči Henkel, ki je deloval pod imenom Prva mariborska tovarna mila, Tvornica Zlatorog, po popolnem zrušenju med drugo svetovno vojno pa je bilo novozgrajeno podjetje imenovano Tovarna Zlatorog.
V letu 1924 je nastala tudi Mariborska livarna Maribor, MLM, ki je vključevala zvonolivarno, oblikovalnico in objekt za vlivanje manjših odlitkov. Livarna je ustvarjala vse od zvonov, medeninastih kovancev do sanitarnih armatur znamke Armal, v 90. letih se je celo uvedel proizvodni robot. Delovno mesto je MLM skozi čas zagotavljala najprej 200, nato 1571, na vrhuncu pa 2045 delavcem.
Današnja Mariborska livarna Maribor
V Mariboru je bil v 50. letih ustanovljen tudi Tekstilni inštitut, ki je znanstveno preučeval probleme in iskal rešitve za mariborsko tekstilno industrijo. V to je sodila tudi MTT, Mariborska tekstilna tovarna, največja v Jugoslaviji.
Mariborski ponos – Tezno
Na Teznu sta zaživeli Metalna, podjetje za strojegradnjo, konstrukcijo in montažo, ki je v letu 1924 postala tovarna vijakov in zakovic, hkrati pa so njeni delavci gradili tudi mostove, različne cevi ter druge večje konstrukcije. Njihovi železniški mostovi so zasloveli in v 30. letih so jih gradili tudi v bolj eksotičnih državah, kot so Togo, Zambija, Peru in druge.
Zagotovo najslavnejša pa je bila svojčas Tovarna letalskih delov, ki se je kasneje preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor – sloviti TAM. Prvi izvozni model je bil po praškem zgledu narejen PIONIR, ki je zaokrožil po svetu, v časih najboljšega poslovanja pa je TAM ustvarjal kar 15 vrst avtobusov in tovornjakov.
TAM-ov tovornjak
Vir fotografije: Facebook/Začetki starodobništva na Slovenskem
Delčki mariborskega industrijskega mozaika
Nepogrešljive za delovanje mnogih obratov so bile tudi meljska hidroelektrarna, Hidromontaža – zvezno montažno podjetje za hidroelektrarne, Elektrokovina – Proizvodnja elektronskih izdelkov Maribor ob Tržaški cesti, v Rušah pa je delovala tudi Tovarna Dušika Ruše, zgrajena med prvo svetovno vojno z namenom proizvodnje karbida. Seveda pa niso predstavljene vse tovarne in vsi delčki mariborske industrije, teh, ki so soustvarjali mariborsko zgodbo prejšnjega stoletja in pol, je bilo še mnogo več.
Če vas zanima več, ostanke mariborske industrije pa bi si na večernem sprehodu radi ogledali tudi sami, pobrskajte po spletni strani Industrijske pešpoti, obiščite Muzej narodne osvoboditve s tematskimi razstavami ter si oglejte film Fabrika Maribor.
