Na Štajerskem prevladujejo uspešna mikro in mala podjetja, ki so ključna za gospodarsko rast, spodbujajo konkurenčnost, so prilagodljiva in inovativna ter predstavljajo pomemben del ekonomskega sistema. Podjetje Primius gradnje iz Maribora je lansko leto prejelo priznanje ŠGO 2022 v kategoriji mikro in mala podjetja. V letu 2022 je ustvarilo za 10 milijonov evrov prihodkov, za 600.000 evrov neto dobička in dodano vrednost na zaposlenega v višini 466.000 evrov. Ti kazalci so ga umestili na vrh te kategorije podjetij. V argumentaciji izbora je komisija med drugim zapisala tudi: "Primius gradnje odlikuje skrb za stalno prilagajanje zahtevam okolja in investitorjev ter trajnostni odnos do stanovanjske gradnje. To jim zagotavlja obstoj in stalni razvoj."

Podjetje Primius gradnje je v šestih letih delovanja v Mariboru, v neposredni bližini nakupovalnega centra Supernova, zgradilo dva stanovanjska objekta z okoli 200 stanovanji in 31 vrstih hiš. Trenutno v bližini Osnovne šole Draga Kobala na Pobrežju gradi še en stanovanjski stolpič, v katerem bo 25 stanovanj. Njihova prodaja že poteka, vseljiva naj bi bila konec januarja prihodnje leto. Direktor podjetja Primož Pintar pove, da niso tipično gradbeno podjetje, pač pa klasični investitor. "Zaradi razpadlega gradbeništva v Sloveniji smo prevzeli še vlogo izvajalcev. Izvajamo le zase, drugim storitev ne nudimo."

Posebnost podjetja je v tem, da kupcem stanovanj in hiš nudi individualno bančno garancijo za skrite napake, o čemer boste slišali več v priloženem videu in prebrali v nadaljevanju prispevka. Stanovanja gradijo samo na ključ, kar je še ena od njihovih prednosti. Ne poslužujejo se klasičnega načina gradnje, pri kateri v veliki meri še vedno vztraja njihova konkurenca. Kot pojasnjuje Pinter, je v času krize pred 15 leti veliko gradbenega kadra odšlo v tujino, novih virov ni, zato so se znašli drugače. "Kadrovske težave rešujemo z novejšo tehnologijo montažne gradnje, ki od investitorjev zahteva vsaj petkrat manj kadrovskih virov kot pri klasični gradnji. Poleg tega je takšna gradnja hitrejša, natančnejša, kakovostnejša ter zaradi hitrosti cenovno sprejemljiva. Z novo tehnologijo, ki prinaša tudi manj reklamacij, smo rešili kadrovske težave."

Kaj vam pomeni prejem nagrade ŠGO?

Podjetja nismo ustanovili z namenom pobiranja nagrad, je pa nagrada potrditev, da delamo dobro in motivacija za naprej. 

Kateri so vaši ključni dejavniki uspeha? Kako se spopadate z izzivi?

Ne delamo za nagrade, niti ne za uspeh. Dobro smo zasnovali vizijo ob ustanovitvi podjetja ter strategijo, kako vizijo uveljaviti v praksi. Poslanstvo našega podjetja je naš DNK. To so zadovoljni končni kupci. Trendi se spreminjajo, prav tako potrebe na trgu. Posledično vse spremembe predstavljajo nove izzive. Inovativno razmišljanje in delovanje je zgolj posledica izzivov.

Kakšne so vaše ambicije za prihodnost podjetja?

Na nepremičninskem trgu v Mariboru smo si priborili status zaupanja vrednega investitorja. Morebiti smo edini v Sloveniji, zagotovo pa edini investitor v Mariboru, ki vsakemu kupcu preda individualno bančno garancijo za skrite napake. S predajo takšnih garancij kupcem zagotavljamo nakup kakovostne nepremičnine in dolgoročno ohranjanje vrednosti. Za predajo takšnih garancij je potrebno nekaj poguma, saj so unovčljive na prvi poziv. Potrebno je graditi zares kvalitetno in urgentno odpravljati morebitne reklamacije.

Prav tako smo edini investitor v Mariboru, ki nikoli ni zamudil s predajo ključev. Že samo ostati na tem nivoju predstavlja veliko obveznost. Vaše vprašanje nas je postavilo pred dejstvo, da si moremo začrtati novo vizijo, saj samo ostati na tem nivoju  za nas ni sprejemljivo.

Kateri pa so konketno novi izzivi, novi projekti?

Trenutno se poleg tekočega projekta ukvarjamo s prihajajočim projektov na slovenski obali.  Aktivnosti potekajo že dve leti na področju prostorskega načrtovanja. Konec tekočega leta načrtujemo začetek projektiranja 53 vrstnih hiš ali gradnjo dvostanovanjskih hiš s skupno 106 stanovanji in 212 podzemnimi parkirnimi mesti. Nagibamo se k dvostanovanjskim hišam. 

Če nas bo okolje dobro sprejelo, potem ne vidim ekonomske upravičenosti, da bi se vračali nazaj. Morje je v Sloveniji vedno zaželeno, tam ni trg tako lokalen kot v Mariboru. 

Kako spodbujate inovativnost v vašem podjetju?

Inovativnost imamo na srečo zapisano v našem DNK. Smo zelo majhno podjetje s tremi zaposlenimi, zato nam ni potrebno spodbujati inovativnosti, saj smo vsi trije že v osnovi nagnjeni k novostim. Včasih je potrebno celo koga držati nazaj, saj vsako inovativno razmišljanje morda le nima ustreznega tržnega potenciala.

Se kot številna slovenska podjetja srečujete z iskanjem kadra? Kakšne so vaše prakse zaposlovanja in kaj iščete pri novih zaposlenih?

Kadrovski potencial na trgu je tako siromašen, da tudi z inovativnimi pristopi iskanja kadra ne bi bili uspešni. Gre za tako veliko problematiko v zadnjih desetih letih, da je skoraj nerešljiva. Kadrovski problem smo zelo uspešno rešili, vendar ne na kadrovski način. Ubrali smo novo tehnološko pot gradnje, ki problem kadrovskih virov skorajda izniči oziroma jih konkretno zmanjša. Za izvedbo projektov z novim tehnološkim načinom potrebujemo približno petkrat manjši kadrovski potencial kot ga potrebuje naša konkurenca. Za razliko od naše konkurence ne iščemo kadra na mojmojster.si, saj nam ob uvedbi nove tehnologije gradnje to niti ni potrebno.

Kako skrbite za dobro počutje in motivacijo svojih zaposlenih?

Odkrito morem priznati, da se z motivacijo in dobrim počutjem zaposlenih sploh ne ukvarjam. Vse nas namreč osrečuje in motivira uveljavljanje našega osnovnega poslanstva. To je srečen in zadovoljen končni kupec. Glavno delo za bodoče dobro počutje in motiviranost zaposlenih smo opravili že ob ustanovitvi podjetja, ko smo kadrovsko zasedbo oziroma primius team oblikovali kot poslovno družino. Podjetja, ki svojo energijo vlagajo v nujno potrebno izboljšanje motiviranosti zaposlenih, morajo izboljšati sistematično delovanje podjetja, morebiti tudi zamenjati zaposlene.

Kakšno je vaše mnenje o trenutnem stanju slovenskega gospodarstva in kakšni so njegovi izzivi?

Vsaj zame je slovensko gospodarstvo velika neznanka. Smo precej izvozno usmerjena država. Uspešni smo predvsem v sodelovanju z Nemčijo. Zanimivo je dejstvo, da je Nemčija preskočila svetovno gospodarsko krizo pred približno 15 leti, kar pa nam ni uspelo. Skoraj celoten svet je zajela recesija, ki se ji je Nemčija kot edina evropska država uspela izogniti. Danes je zgodba malenkost drugačna. Trenutno se zdi, da ima prav Nemčija največji negativni trend rasti BDP. Glede na našo odvisnost od največje izvozne partnerice me zelo zanima, kakšen bo vpliv nemške negativne rasti na slovensko gospodarstvo.

Vsekakor bi morali zagotoviti večje število izvoznih partnerjev, saj prevelika navezanost oziroma odvisnost od enega kupca ne prinaša mirnega spanca.

Kaj bi morala država storiti za spodbujanje gospodarstva?

V Sloveniji si prevelik delež prebivalcev podjetništvo interpretira kot zlo. Podjetništvo ni zlo, temveč je največji generator novih zamisli, idej, novih delovnih mest, priložnosti za osebnostni razvoj, rast BDP, kar posledično predstavlja najbolj socialno disciplino v državi nasploh. To niso samo zakonitosti Slovenije, ampak vsake države na svetu. Dokler Slovencem navedeno dejstvo ne bo znano in jasno, ne bomo sposobni napredovati kot narod in država.

Nobena vlada v vsej zgodovini Slovenije ni bila tako nenaklonjena podjetništvu, kot je sedanja.

Slovenija ima do podjetništva mačehovski odnos. Država bi morala krepiti ozaveščenost do prej omenjenih dejstev, vsaj na videz se zdi, da izvaja prav nasprotne korake. Delež majhnih podjetij v celotnem BDP je v Sloveniji eden izmed najnižjih v zahodnem svetu. V razvitih državah imajo majhna podjetja vsaj 95-odstotni delež BDP. To je dokaz, da so majhna podjetja dejansko motor vsake razvite države. Tukaj Slovenija več kot očitno močno zaostaja. Enostavno je sicer biti pameten in govoriti, kaj je narobe. Težje je najti in uveljaviti vzvode, ki bi stanje spremenili.

Desetletja smo se v Jugoslaviji učili, kako živeti brez podjetništva. Učenje je bilo tako dolgo in učinkovito, da smo se tega zelo dobro naučili. Čez noč nam podjetništva ne bo uspelo uveljaviti kot zaželene discipline, saj nam je bila desetletja prepovedana. Potrebovali bomo veliko časa, brez pomoči države nam morebiti ne bo nikoli uspelo.

Rešitev vidim v uvedbi predmeta podjetništvo že v osnovne šole. Morda samo za kakšno leto ali dve.

Podjetništvo je potrebno predstaviti zelo mladim. Soočiti se morajo z dejstvom, da jim je dovoljeno biti ustvarjalen. Dovoljeno je razmišljati izven okvirja, potrebno jim je dati sposobnost prevzemanja tveganja, neuspeh ali padec ne predstavljata konec sveta, takrat se namreč največ naučimo. Vsi smo padli, ko so nas učili hoditi. Padec je prav tako sestavni del podjetništva. Po padcu se moramo pobrati, takrat postanemo boljši, kot smo prej kadarkoli bili. Vse navedeno so popolna nasprotja našega izobraževalnega sistema in življenja v naši državi nasploh. Podjetništvo mora biti najbolj zaželena disciplina v državi. Komaj čakam, da nam navedeno uspe, saj bomo živeli v veliko boljši, uspešnejši in tudi bolj socialni državi.

Kaj pa gospodarstvo v regiji? Kaj menite o gospodarskem potencialu Štajerske oziroma kar celotne vzhodne kohezijske regije?

Slovenijo vidim kot eno veliko podjetje. Regije prepoznavam kot hčerinska podjetja velike mame. Državi, torej matičnemu podjetju, manjka nacionalni interes, saj ga vse do danes nismo uspešno definirali. Ni nam znano, kam plujemo, kaj si sploh želimo oziroma kaj bi si želeli postati. Mamino podjetje torej nima ne vizije, niti strategije našega nacionalnega razvoja. Kako naj regija kot mamino hčerinsko podjetje sploh deluje v takšnem okolju? Kako se naj otrok razvija, če mama razvojno usmerjenost sploh ni definirala?

Naš namen, cilj in interes mora biti lastna pot, naše plavanje med morskimi psi, da bomo vedno uspešno našli pot iz raznih finančno-ekonomskih kriz. Krize so namreč največje priložnosti za uspeh. V Mariboru smo zgubili Zlato lisico za vedno. Kako razmišljamo v Mariboru? Dajmo jo za vsako ceno pridobiti nazaj. Smo morda pomislili, da ima naše Pohorje bistveno večji razvojni potencial v poletnem turizmu? Nismo. Zakaj bi tako razmišljali, če so nam že v zgodnjih letih prepovedali ustvarjalno razmišljanje? Naša velika mama nima definiranega nacionalnega interesa, kakor tudi naša regija nima definiranega regijskega interesa.

Kaj bi morala regija storiti za privabljanje novih investicij?

Center naše regije predstavlja mesto Maribor. Prvi in osnovni pogoj za privabljanje novih investicij je ustrezna prostorsko razvojna naravnanost mesta. Na tem področju je Maribor najslabši v Sloveniji.

Občinskega prostorskega načrta - OPN od osamosvojitve Slovenije Maribor sploh še ni sprejel.

Prostorsko nerazvojno naravnano okolje ni sposobno privabiti novih investitorjev. Ne navajam podrobnosti, kot so razne ugodnosti prihajajočim investitorjem v obliki opravičljivega plačila komunalnih prispevkov in podobno. V našem mestu nimamo zagotovljenih osnovnih pogojev, da bi se o morebitnih podrobnostih sploh začeli pogovarjati. Prav tako bi si želel večjega sodelovanja v smislu povezovanja med posameznimi občinami. Povezovanje pomeni dodatno moč, ki ima investicijske sposobnosti.

Kaj menite o povezovanju izobraževanja in gospodarstva? Ali morda tudi vi prispevate k temu oziroma na katere načine sodelujete z mladimi?

Povezovanje dijakov, študentov z gospodarstvom je ustaljena praksa v razvitih državah. Pri nas takšnega povezovanja nismo ustrezno uveljavili, vsaj ne v zadostnem obsegu. Študentje priznanih univerz že med študijem sodelujejo s podjetji. Študentje že med študijem vedo, kaj in kje bodo delali. Za razliko od naših študentov tuji študentje že med študijem razmišljajo praktično.

V letošnjem letu smo imeli sestanek na temo sodelovanja našega podjetja z gradbeno fakulteto. Zadali smo si cilj, da bomo sodelovanje uveljavili še letos. Načrtujemo sodelovanje predvsem v fazi načrtovanja in projektiranja stanovanjskih objektov s ključnim ciljem povečanja bivalnega ugodja. To je namreč področje, ki ustaljenim obstoječim kadrom zaradi pomanjkanja znanja povzroča največ težav. Naša dejavnost je omejena zgolj na stanovanjsko gradnjo, kar pa še vedno omogoča dovolj širine in obsega za plodno sodelovanje. Cilj sodelovanje je win-win kombinacija.

Kako se spopadate z izzivi rasti in ohranjanjem visoke kakovosti storitev?

Pri odgovoru ne bom ciničen, temveč zgolj samo odkrit. Zaenkrat se ne ubadamo s pretirano rastjo, saj se s takšno rastjo ne soočamo. Trenutno kot podjetje na zajetno rast niti nismo pripravljeni. Sposobni nismo izvajati dveh ali treh nepremičninskih projektov naenkrat. Razlogi so finančni, kakor tudi pogojeni s kadrovskimi viri.

V Mariboru žal več kot polovica investitorjev ni kompetentnih za izvedbo nepremičninskega projekta.

Nihče od razpoložljivih investitorjev ni kompetenten za izvedbo dveh ali več projektov naenkrat, vsaj ne na korekten, strokoven in kakovosten način. Poznamo svoje meje in sposobnosti, zato se v bližnji prihodnosti ne bomo soočali s pretirano rastjo.

Delujete v svetu gradnje in nepremičnin. Kako ocenjujete trenutno stanje na tem področju v Sloveniji?

Vsaka država ima toliko nepremičninskih trgov, kolikor je v njej krajev. Enako velja za Slovenijo. Trg nepremičnin je najbolj lokalizirana panoga na svetu. Zakonitosti trga v Mariboru so popolnoma neodvisne od tržnih zakonitosti v Ljubljani. Za celotno Slovenijo velja dejstvo, da ponudba še ne dosega povpraševanja. Zagotovo se bosta ponudba in povpraševanje izenačila, ne razpolagamo z informacijo, kdaj se bo to zgodilo. Predvidevam, da se bo v Ljubljani zgodilo najprej, saj je obseg gradenj daleč največji. V Mariboru je obseg projektov manjši, zato do presežka ponudbe morda sploh ne bo prišlo.

Težko je napovedovati prihodnost, saj so vsi nepremičninski projekti dolgoročni. Ob zagonu večjega števila projektov rezultati presežka ponudbe niso vidni takoj, temveč s precejšnjim časovnim zamikom. Zgolj čas nam bo natančno odgovoril na zastavljeno vprašanje.