Čeprav letos nekoliko hitreje, pomladne temperature naše dvoživke že prebujajo iz zimskega spanja. Ene najpogostejših in najbolj znanih dvoživk so žabe, ki se morajo, ko se prebudijo, preseliti k vodi, kjer bodo v mrestičnih odložile jajčeca. »Žabe pozimi hibernirajo. Izkopljejo si kako luknjo, ali gredo pod štor, pod korenine kakega drevesa, najdemo pa jih tudi v kakem potočku. Ko se temperatura dvigne, se žabe spet prebudijo,« pove Vid, študent Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Najprej s selitvami začno rjave žabe, ki se jim pridružijo navadne krastače, nato pupki, zelene žabe in najpogosteje prilezejo ob mraku, njihova pot do vodnatega območja pa neredko vključuje tudi prečkanje ceste. Tako žabe hitro postanejo žrtev voznikov, številke povoženih žab pa so na nekaterih delih Slovenije prav vrtoglave.
Foto: Žverca, društvo za pomoč živalim
Pomoč žabicam pri prečkanju ceste
Prav zaradi selitve prebujenih žab se na odsekih, kjer jih največ prečka cesto, zadnja leta mobilizirajo prostovoljci, ki žabicam pomagajo, da čez cesto pridejo varno. Eno od takih društev, ki pri reševanju slovenskih dvoživk nastopa kot koordinator, je tudi društvo Žverca. V Žverci so izdelali tudi natančen zemljevid z opisi kritičnih točk, kjer ceste prečka največ žab.
Prostovoljci vse Slovenije s skrbim prenašanjem žabic vsako leto rešijo približno 15 000 dvoživk.
Vozniki morajo biti v večernem času pozorni tako na žabe kot tudi na prostovoljce, ki s svetilkami in vedri čez cesto prenašajo prebujene dvoživke. Še več žabic na plan pokuka ob dežju, takrat pa je zaradi slabe vidljivosti nevarnost, da med vožnjo zadenemo prostovoljca ali povozimo žabo, največja.
Kritične točke tudi v Mariboru
V Sloveniji posebno pozornost varovanju dvoživk posvečajo tudi v Herpetološkem društvu, kjer postavljajo posebne podhode, varovalne ograje, opozorilne table, usmerjajo promet … Društvo Žverca, ki se prav tako trudi za varnost žabic, s posebnim interaktivnim zemljevidom opozarja na nevarne točke v Sloveniji, kjer lahko v zgodnjih spomladanskih dneh naletimo na žabe, ki prečkajo cesto. Nekaj takih točk je tudi v Mariboru.
Foto: Žverca, društvo za pomoč živalim
Že leta problematičen odsek predstavlja cesta Za tremi ribniki ob zadnjem ribniku, kjer ceste prečkajo navadne krastače in rjave žabe, prostovoljna pomoč pa še ni organizirana. Kritična točka za mariborske žabice je tudi Cesta v Rošpoh pri Kamnici, dvoživke pa množično prečkajo cesto tudi v bližini gradu Viltuš, saj se v parku ob gradu nahaja ribnik, ki je njihov cilj. Za podrobne informacije o koordinatorici tega področja pokukajte na zemljevid društva Žverca. Dvoživke je mogoče najti tudi na Cesti v Log, lokalni cesti v Bistrici ob Dravi, problematično pa je tudi območje ob Pekrski gorci in po poti do Lackove ceste.
Visoke temperature so lahko varljive
Dvoživke prebudi pomladna otoplitev, običajno iz svojega prezimovališča pogledajo, ko se temperatura zraka dvigne na 4 ali 5 stopinj Celzija. Tako prostovoljci in okoljevarstveniki opozarjajo, da so se žabe tudi pri nas že začele prebujati, problem pa se bo pojavil, če se temperature spet skokovito znižajo. »Nekatere žabe se že prebujajo, saj so temperature dovolj visoke. A vsakršna ohladitev lahko pomeni pogin žab, ki v tako kratkem času ne morejo spet preiti v stanje hibernacije. Če bi kasneje že uspele prezimiti, pa bi se pojavili problemi z razmnoževanjem,« pojasni Vid, študent FNM.
Izkušnje prostovoljcev kažejo, da največ dvoživk na cesto priskaklja, ko se zvečeri. Selitev nato traja približno dve uri, ko je pomoč prostovoljcev najbolj zaželena, nato pa se umiri. V društvu Žverca tako vsem prostovoljcem predlagajo nošnjo odsevnega jopiča, dobre svetilke ter globokega vedra, v primeru dežja pa tudi nepremočljivih škornjev in dežnega plašča.
Foto: Žverca, društvo za pomoč živalim
Pomagajte, a previdno
»Povsod dvoživke pobirate nekaj metrov pred cesto, jih nežno položite v vedno in jih nesete čez cesto. Na vsaki posamezni lokaciji boste brez težav videli v katero smer potujejo dvoživke. Vedno pa lahko za več informacij vprašate prostovoljce, ki so že tam. Če želite, lahko uporabite lateks rokavice (brez smukca), vendar to nikakor ni potrebno. Za same dvoživke je (po zadnjih podatkih) bolje, če jih pobiramo z golimi rokami,« se glasijo navodila društva Žverca. Ko se dvoživke vračajo iz mlake nazaj proti gozdu, kar se dogaja ob koncu spomladanske akcije, navodila pravijo, naj se žab ne nosi nazaj proti mlaki, ampak se jim naj pusti, da cesto prečkajo same.
»Krastače in sekulje se po naših izkušnjah že vračajo v gozd, medtem ko zelene žabe in rege šele začenjajo selitev proti mlaki,« pišejo v društvu Žverca: »Ko dvoživke odložijo zarod, se nazaj proti gozdu ne selijo tako množično, saj selitev nazaj v gozd poteka čez celo poletje do pozne jeseni, odvisno od vrste. Dvoživke takrat ne potujejo več v parih in so hitrejše, ker tudi ne nosijo mresta, zato jim pri selitvi nazaj ni treba pomagati. Nikakor pa živali, ki gredo nazaj proti gozdu, ne nosite spet proti mlaki.«
»Med prenašanjem žab čez cesto tu in tam lahko opazimo tudi samice, ki samce prenašajo na hrbtu. Takih nikar ne ločujmo,« poudari Vid, študent Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Pomagate lahko tudi sami
Če v vašem kraju ni organiziranih prostovoljcev, ki žabicam pomagajo čez cesto, lahko lokacijo sporočite društvu Žverca ter zberete nekaj domačinov, s katerimi boste po navodilih društva poskrbeli za varnost žab. »Če je v vašem kraju selitev množična, si lahko pomagate s postavitvijo zasilnih zaščitnih ograj, ki se odlično obnesejo,« še dodajo v društvu.
