Salzburški dvorec

Dvorec je nastal sredi 14. stoletja, zato je v osnovi srednjeveški. Sedanjo zasnovo je dobil v 17. stoletju in fasado okoli leta 1725. V tem dvorcu je imela salzburška nadškofija upravo svojih posesti v mestu in okolici vse do začetka 18. stoletja.Po podatkih Visit Maribora je v 18. stoletju dvor predstavljal shajališče mariborske salonske družbe, v letih 1834-1864 pa je bil tod sedež nemškega bralnega društva – meščanski kazino. Ob izgradnji trgovske hiše Merkur in poslovne zgradbe Večer je dvorec izgubil dvorišče in s tem gradbeniško celoto.

Dvorec Betnava

Na južnem robu Maribora stoji nekoč mogočni dvorec Betnava, ki izvira iz začetka 14. stoletja, od leta 1863 je bil poletna rezidenca mariborsko – lavantinskih škofov, po drugi svetovni vojni pa je z njim upravljal Agrokombinat Maribor. Leta 1986 je dvorec kupila družba Lipa iz Ajdovščine in tam vzpostavila prodajni salon pohištva, a ga je bila prisiljena zapustiti, potem ko je država po zaključenem denacionalizacijskem postopku leta 2000 dvorec vrnila Cerkvi. Leta 2007 se je mariborska nadškofija odločila, da bo objekt prenovila, in s tem namenom je stavbno pravico podelila podjetju Betnava d. o. o. v lasti skupinice cerkvenih uradnikov, ki je načrtovala tudi gradnjo hotela tik ob dvorcu. Gradbena dela, ki so jih nameravali poplačati z evropskimi sredstvi, je prevzela družba Vegrad. A zgradili so le kletno etažo dodanega objekta, saj so se glavni akterji zaradi poslovne goljufije znašli pred sodiščem ali celo v zaporu, stavbna pravica pa v stečajni masi. Stečajni upravitelj je nato stavbno pravico na dvorcu do leta 2028 prodal družbi Ustvarjalne poslovne rešitve v lasti Boštjana Zemljiča. Ta je ob nakupu leta 2013 dejal, da namerava v dvorcu urediti turistični kompleks, a je ostalo le pri besedah.

Dvorec, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je tako že vrsto let zaprt, prepuščen vremenskim vplivom in vandalom.

FOTO: Facebook

Vetrinjski dvor

Na južnem delu Grajskega trga, kjer se začenja Vetrinjska ulica, stoji Vetrinjski dvor, najpomembnejša meščanska hiša v Mariboru, ki je skozi zgodovino spreminjala svoje ime. Njeno jedro je iz 14. stoletja, a je hkrati poznobaročno predelana. Ima lep kamnoseški portal, ki ga krona kartušast grb grofov Breunerjev. Hišna kapela sv. Florijana v južnem traktu je bila posvečena leta 1519, v vzhodnem krilu, ki stoji na ostankih mestnega obzidja, pa so ostanki dvorane, kjer so med letoma 1785 in 1806 prirejali gledališke predstave.

Stavba, v kateri je bil do leta 1814 sedež okrožnega urada, je primer velikega mestnega dvora, ki je s štirimi krili zapiral dvorišče in združeval upravne in gospodarske prostore. V Naskovi hiši, ki se prvič omenja že leta 1222, je bilo med leti 1785 in 1806 prvo mariborsko gledališče.

Račji dvor

Dvorec Račji dvor leži v ravnini na vzhodnem robu mesta Maribor pod obronki zapuščenih vinorodnih gričev. Prvič se omenja okoli leta 1200, v 18. stol. pa je dobil poznobaročno podobo.

Novembra smo poročali, da bo Račji dvor prešel v last mestne občine in da se priljubljenemu mariborskemu dvoru, ki že leta sameva obetajo lepši časi. “Mestna občina Maribor se je z ambicioznim razvojnim programom podala tudi k revitalizaciji račjega dvora in mu vdahne novo vsebino. V ponedeljek je ministrstvo v medresorsko usklajevanje predalo vladno gradivo, ki omogoča prenos lastništva z države nad Račjim dvorom pod Kalvarijo v last mariborske občine po predpostavki, da občina tam razvije nov turistični produkt,” je v novembru dejal Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.

Radvanjski grad

Pozabljen Radvanjski grad, ki se skriva pod vznožjem mariborskega Pohorja je v svoji bogati zgodovini videl veliko lepše čase. Graščina Radvanje (Rotwein) je bila po zapisih omenjena že v 12. stoletju kot dvor, v 16. stoletju pa so ga prezidali v plemiški sedež in ga s tem povečali ter mu dozidali več sob, med drugim tudi plesno dvorano.
Leta 1695 je to bila trdno zidana graščina z obzidjem, dvižnim mostom in vodnim jarkom, leta 1743 pa so graščini dodali baročne prvine in v 19. stol. dozidali okrogli stolp.

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena, zanj je bil razglašen 8. aprila leta 1992. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju.

Foto: Samo Jenčič.

Žički dvor

Žički dvor se v virih prvič omenja leta 1306, vendar je glede na odkrite arhitektonske elemente in lokacijo pozidave, verjetno starejši. Alenka Zupan iz Območne enote Maribor – Zavod za varstvo kulturne dediščine je ob tem dodala, da so dvor zmeraj prenavljali laiki, saj redovna pravila kartuzijancem niso dovoljevala bivanja v mestu: »Poslopja so skozi zgodovino širili in dozidavali, tudi čez mejo srednjeveškega obzidja, ki je ostalo ujeto znotraj dvora kot eden od delilnih zidov. Po razpustitvi kartuzijanskega samostana je bila v Žičkem dvoru od leta 1786 nastanjena vojaška oblačilnica, od leta 1835 vojaško sodišče in zapori ter od leta 1928 stanovanja.« Pove tudi, da je današnja podoba dvora pretežno baročna, vendar je v notranjosti mogoče izluščiti in prezentirati obrise prvotnih prostorov srednjeveškega dvora.

V Žičkem dvoru so pred nekaj leti zaključili obnovitvena dela, ki jih je izvajal investitor Galerija Gosposka d.o.o. K sanaciji, katerih vrednost je sicer ocenjena na dobrih 660.000 evrov, del sredstev, v višini 185.166 evrov, prispeva Ministrstvo za kulturo.

Dvorec Viltuš

V Spodnjem Slemenu v občini Selnica ob Dravi ob glavni cesti Maribor – Dravograd se nahaja nekoč mogočni dvorec Viltuš. Še vedno je v državni lasti, z njim upravlja Ministrstvo za kulturo. Kot je znano, objekt ni v najboljšem stanju, počasi propada, iz varnostnih razlogov pa je že več let zaprt za javnost.
Dvorec oziroma grad Viltuš, je nasledil nekdanji nemški grad, ki je stal na bližnji vzpetini. Ime Viltuš izhaja iz nemške besede Wildhaus, kar v prevodu pomeni koča v divjini. Prvotni grad Viltuš, zgrajen na vzpetini, naj bi služil kot lovski dvorec.

Prvič se Viltuški omenjajo v trinajstem stoletju, ko so bili lastniki gradu vse do izumrtja leta 1471. Nato grad preide v last Turjaškim, ki so posest nato sredi 16. stoletja prodali. Takratni lastniki posesti so leta 1588 zgradili novi dvorec na ravnici, kjer stoji še dandanes. Kaj se je zgodilo s prvotnim gradom Viltuš, po katerem je novi dvorec prevzel ime, ni znano, saj različni viri navajajo različna dejstva. Največkrat se omenja, da je bil opuščen ali pa da je pogorel.
Več o dvorcu lahko preberete tukaj.

Pohorski dvorec

Pohorski dvorec ali grad Hompoš, čigar zgodovina se prične v 10. stoletju z ustanovitvijo Podravske mejne grofije, katere prvi sedež je bil prav tukaj. Grad se je v preteklosti imenoval najprej Havz in Havzli, nato Haus am Bachern; v ljudski govorici poenostavljeno »Hauzampoh« in iz tega današnji Hompoš. Skozi srednji in novi vek se je na gradu in posestvu okoli njega zamenjalo veliko lastnikov. Posestvo se je občasno širilo in manjšalo, vendar je skozi vse obdobje povečini ostalo strnjeno v celoto.

Sedanjo podobo in obseg pa je posestvo v dobilo ob koncu 19. stoletja, ko so ga pomembno oblikovali grofje Nugent– Pallavicini, ki so ob prenovi gradu pod njim zgradili še sedaj stoječa gospodarska poslopja in hišice za delavce, kmetijsko pridelavo pa posodobili. Od začetka dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne je posestvo slovelo kot vzorno kmetijsko posestvo za poljedelstvo in zlasti za živinorejo.

Po drugi svetovni vojni je bilo v gradu najprej okrevališče jugoslovanskega zveznega ministrstva za notranje zadeve, pozneje sanatorij za pljučne bolezni, ki se je pridružil Splošni bolnišnici Maribor in na koncu oddelek za psihiatrijo. Vsi so upravljali tudi s posestvom. Od leta 1994 na površinah nekdanje »ekonomije Pohorski dvor« deluje Univerzitetni kmetijski center. Na Pohorskem dvoru danes pod okriljem Univerzitetnega kmetijskega centra obdelujejo 30 hektarjev sadovnjakov, 15 hektarjev vinogradov,48 hektarjev njiv, 0,3 hektarjev pokritih površin – rastlinjak, 3,5 hektarjev ekstenzivnih sadovnjakov, 10 hektarjev travnikov in 245 hektarjev gozda. Več o gradu Hompoš so zapisali tukaj.