Na zahtevo Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru objavljamo popravek članka »Temna plat mariborskega konservatorija«.

FOTO: Slavko Rajh

Zahteva za »prikaz nasprotnih dejstev« na podlagi 26. člena Zakona o medijih (URL št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) v povezavi s prispevkom z naslovom »Temna plat mariborskega konservatorija«, ki je bil objavljen 15. aprila 2020 v spletni izdaji medija Maribor24.si, avtorice Ane Lah.

Vsebina popravka:
V časopisu Maribor24.si je bil 15. 4. 2020 objavljen prispevek Ane Lah z naslovom »Temna plat mariborskega konservatorija«. Ana Lah se je na Konservatorij po e-pošti obrnila z vrsto vprašanj na temo »ideala suhosti« v baletni šoli.
Pisne odgovore smo posredovali. Podrobno smo navedli pomen postave, prehrane in opisali zahtevnost baletne umetnosti in šolanja ter kako se spopadamo s celostno vzgojo mladega baletnega plesalca. Slednje v prispevku ni bilo niti omenjeno.
Pri baletu obstajajo svetovno priznane norme, ki vključujejo ali pa slonijo na telesu kot instrumentu umetniškega podajanja. Baletni svet in poklic je zelo zahteven, zato v profesionalnem merilu uspe le redkim, drugim pa omogoča celostni razvoj.

Bližnjic in hitrih izhodov ni, tako kot ne na drugih področjih športa in umetnosti. Pedagogi so dolžni dijake ozaveščati in jih opozarjati na nezdrave prehranske prakse in pomen zdravega telesa in duha. Baletna šola na mariborskem konservatoriju ima štiridesetletno tradicijo, dosega izjemne (merljive) državne in mednarodne uspehe, dijakom omogoča stik in delo s priznanimi pedagogi svetovnega slovesa in sodelovanje v predstavah SNG Maribor. Zaradi opisane zahtevnosti mnogo otrok svojih sanj ne doseže, lahko pa razvijejo odnos do telesa, delovne navade, koordinacijo telesa in gibov, sposobnost nastopanja in še kaj. Tudi to šteje!
V omenjenem prispevku avtorica navaja štiri nekdanje dijakinje (sicer anonimno, a smo jih brez težav prepoznali), ki so šolanje zaključile že pred leti. Vse so imele vrsto težav in obžalujemo, da v baletnem svetu niso uspele. Navedbe v članku so tendenciozne, enostranske in zavajujoče.
Nikoli nismo bili seznanjeni, da bi katerikoli izmed naših pedagogov vzpodbujal učence ali dijake k hujšanju, ki bi ogrožalo njihovo zdravstveno stanje ali zdrav psihofizični razvoj. Nasprotno, v primeru, ko je dijakinja pretiravala s hujšanjem, smo jo poskušali odvrniti od takšnega nezdravega početja. Ne drži in zlonamerna je trditev, da naj bi se celo grozilo, da če ne bo dijakinja stradala in prekomerno shujšala, da bo opravila maturo s slabšo oceno in podobno, kar se navaja v spornem članku. Ocene so odraz naučenih znanj in veščin ter prikazanega celovitega nastopa.
Če bi se prakse, ki so zlonamerno podtaknjene našemu zavodu, zares dogajale, nam ne bi zaupalo 1700 otrok na glasbeni in baletni šoli ter 200 srednješolcev v umetniški gimnaziji ter seveda njihovi starši.
Sprašujemo se, kaj je bil motiv za objavo prispevka v takšni maniri. Omenjena Ana Lah deluje na področju poučevanja v enem od mariborskih baletnih društev, ki nagovarja enako stare otroke k vpisu, kot mentorica, zato je njena verodostojnost v času tik pred vpisi novincev v baletno šolo dvomljiva. Da ne rečemo, da je bil namen tega prispevka ob zlorabi neuresničenih ambicij nekdanjih dijakinj namenjen blatenju dobrega imena zavoda Konservatorij za glasbo in balet Maribor v času nabora novih učencev.

Helena Meško, ravnateljica