Konservatorij za glasbo in balet Maribor je sicer bolje poznan po svojih uspehih, vendar pa se za bleščavo podobo skrivajo pritiski profesorjev, da morajo, sicer že suhe balerine, izgubiti še nekaj kilogramov. Zaradi spodbujanja hujšanja imajo nekatere še danes, ko so balet opustile, hude težave s samopodobo.

FOTO: Slavko Rajh

Pričakovanja, da morajo biti baletni plesalci zelo suhi, so še vedno aktualna. Tega se zavedajo tako bivše dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor, prav tako pa navedeno potrjuje tudi ravnateljica Helena Meško, ki je za Maribor24 povedala, da je baletno izobraževanje zaradi posebnih pogojev neprimerljivo z drugimi vrstami izobraževanja. Prepričana je, da zaradi specifike ne moremo govoriti o idealu suhosti: »Balet je umetnost, ki se tudi gleda,« pojasni. »Fizične dispozicije in telo kot inštrument so pomemben segment, zato o idealu suhosti ne moremo govoriti, govorimo o nujnih pogojih za ukvarjanje s to čudovito umetnostjo. Tudi v času šolanja,« razloži ravnateljica.

Ravnateljica Helena Meško: »Fizične dispozicije in telo kot inštrument so pomemben segment, zato o idealu suhosti ne moremo govoriti, govorimo o nujnih pogojih za ukvarjanje s to čudovito umetnostjo. Tudi v času šolanja.«

»Telesna teža ni predpisana,« še pove in pojasni da vsak posamezni plesalec skrbi za svojo težo glede na fizično strukturo, dispozicije in gensko zasnovo. »Baletni plesalci, podobno ali enako kot na primer smučarski skakalci, ne morejo kvalitetno izvajati tehnično zahtevnih gibov in korakov, če jih pri tem omejuje prekomerna telesna teža.« Ob tem naj opomnimo, da imajo smučarski skakalci predpisano najnižjo težo glede na dres, ki ga nosijo in da morajo imeti indeks telesne mase vsaj 21 – za primerjavo je priporočen ITM za človeško telo v normalnih okvirih 18, 5 do 25. Prav tako je med (bivšimi) smučarskimi skakalci precej prisotna anoreksija. »Zaradi napora je pomembno, da je pritisk teže telesa na posamezne dele telesa, predvsem na sklepe, čim manjši, vendar v mejah zdrave normale,« doda ravnateljica. Na tem mestu se postavlja vprašanje, kje je ta zdrava meja postavljena. 

Tina Ferlinc, dr. med., spec. otroške in mladinske psihiatrije, opozarja, da so motnje hranjenja danes v porastu in »predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem.« »Sploh v določenih športih, kot je npr. balet, kjer je poudarjeno hvaljenje in povzdigovanje suhega oz. že podhranjenega telesa, lahko še prej pride do pojava le-teh,« razloži za Maribor24.

Tina Ferlinc, dr. med., spec. otroške in mladinske psihiatrije, opozarja, da so motnje hranjenja danes v porastu in »predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem.« »Sploh v določenih športih, kot je npr. balet, kjer je poudarjeno hvaljenje in povzdigovanje suhega oz. že podhranjenega telesa, lahko še prej pride do pojava le-teh,« razloži za Maribor24.

Helena Meško je na naše vprašanje, kako se s problematiko teženja k ekstremni suhosti plesalk in plesalcev baleta soočajo na šoli, glede na to, da so baletni plesalci v najstniških letih še posebej ogrožena populacija odgovorila: »Ne vemo, od kod podatek, da so baletni plesalci v najstniških letih, v času šolanja, še posebej ogrožena populacija. Ravno nasprotno, učimo jih zavedanja o telesu in o ravnovesju fizičnega in psihičnega zdravja. Stremimo k zdravi športni postavi, s pravilno prehrano in vsakodnevnimi treningi. Klasični balet je vrhunski šport in vrhunska umetnost.« Doda še, da je večji problem med mladostniki prehranjenost in povečana telesna teža.

Spodbujanje k hujšanju je na konservatoriju stalnica

Ugotovili smo, da je spodbujanje k hujšanju na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor stalnica. Vse štiri bivše dijakinje, ki jih bomo v članku poimenovali z lažnimi imeni (prava hranimo v uredništvu), so potrdile, da so tekom šolanja s strani profesorjev dobile napotek, da naj izgubijo nekaj kilogramov. Sogovornice so obiskovale šolo v različnih obdobjih.

Bivša dijakinja Mojca je za Maribor24 povedala, da se ji zdi videz balerine zelo pomemben, zato se ji opozarjanje na to ne zdi nič spornega. Tudi Anja razume, da so pri baletu drugačni standardi, ampak je problem v načinu in popačenih predstavah, ki jih imajo profesorji.

Bivša dijakinja Teja: »Če nisi bil suh, ni bilo važno nič drugega. Veljal si za nesposobno osebo, ki je na neki temeljni ravni slaba. Pravi čudež je, da v času šolanja nisem razvila prehranske motnje (tako kot so jo nekatere druge punce), saj so prav vsi aktivno delali na tem, da bi jo razvila. Punce, ki so ob takem pritisku shujšale do nezdravih mej, so nam dajali za primer in jih zelo hvalili.«

»Če nisi bil suh, ni bilo važno nič drugega. Veljal si za nesposobno osebo, ki je na neki temeljni ravni slaba. Pravi čudež je, da v času šolanja nisem razvila prehranske motnje (tako kot so jo nekatere druge punce), saj so prav vsi aktivno delali na tem, da bi jo razvila. Punce, ki so ob takem pritisku shujšale do nezdravih mej, so nam dajali za primer in jih zelo hvalili,« pove bivša dijakinja Teja.

Tudi sogovornica Maja je potrdila, da je tekom šolanja večkrat poslušala, da mora shujšati. »To se pozna še dandanes na moji samopodobi,« pove. »Ker so mi pri tako mladih letih v glavo vcepili, da sem debela, se mi je včasih celo težko pogledati v ogledalo, čeprav mi ljudje govorijo, da sem suha. Konservatorij obiskuješ v takšnih letih, ko si zelo občutljiv glede samopodobe, zato se mi zdi, da pusti velik pečat,« zaupa.

Bivša dijakinja Maja: »Ker so mi pri tako mladih letih v glavo vcepili, da sem debela, se mi je včasih celo težko pogledati v ogledalo, čeprav mi ljudje govorijo, da sem suha. Konservatorij obiskuješ v takšnih letih, ko si zelo občutljiv glede samopodobe, zato se mi zdi, da pusti velik pečat.«

Maja je še povedala, da je imela sicer razumnega profesorja, ki je poznal njene kvalitete, jo spodbujal ter se ji posvečal in je ni preveč obremenjeval z odvečnimi kilogrami. Zelo slabo pa se je pa počutila na zadnjih pripravah na produkcijo, ko so bili prisotni vsi profesorji, ki »niso videli tvojih kvalitet, videli so samo odvečne kilograme, kar so tudi vedno pokomentirali in ti vlivali občutek manjvrednosti.«

Teja pa nas je opozorila, da »to, kar so delali z nami, nima nobene veze s samo težavnostjo baleta. Imela sem druge profesorje in profesorice, ki so bili kljub zahtevam po določeni teži in podobno, do mene vedno spoštljivi, prijazni in spodbudni. Na konservatoriju sem se vsak dan morala zbrati pogum, da sem se sploh udeležila baletnih ur in da nisem podlegla negativnim komentarjem.«

Če želiš biti opažen s strani profesorjev, moraš shujšati

Plesalci imajo pred vpisom na Konservatorij sprejemni izpit, na katerem, po besedah ravnateljice Helene Meško, preverjajo »telesne predispozicije, plesnost, muzikalnost in ritmični posluh.« Bivša dijakinja Anja je povedala, da so tiste, ki so želeli svoje izobraževanje nadaljevati na konservatoriju, v zadnjem razredu baletne šole tedensko tehtali in spodbujali k hujšanju z argumentacijo, da morajo imeti estetsko in zdravo telo.

Teža je bila po Anjinem mnenju pogoj, da si lahko dobil oceno, višjo od tri. Prav tako je opozorila, da so profesorji zelo očitno dajali pozornost zgolj tistim, ki so ustrezali njihovim standardom.

»Ampak me nismo bile za nobene standarde normalnih punc predebele. Me smo bile predebele za njihove standarde,« pove Anja. Prepričana je, da so jih tudi kasneje na šoli ocenjevali predvsem po teži in ne toliko po sposobnostih. Teža je bila po njenem mnenju pogoj, da si lahko dobil oceno, višjo od tri. Prav tako je opozorila, da so profesorji zelo očitno dajali pozornost zgolj tistim, ki so ustrezali njihovim standardom. Zato nje in njene prijateljice, ki nista želeli hujšati, niso niti popravljali. »Ne bom rekla, da niso bili njihovi izbranci boljši, ampak so lahko tudi napredovali, ker so jih popravljali, učil, jim dali neko pozornost.« Zaupa nam, da sta bili s prijateljico vedno v drugi skupini. »Njihovo skupino je vedno pokomentiral, popravljal, naši pa ni posvečal nobene pozornosti, včasih je bil celo na telefonu.« Tudi na nastopih in produkcijah sta s prijateljico vedno dobivali slabše in nepomembne vloge.

Sogovornici Anja in Teja  sta nam podali več primerov, ki namigujejo na to, da je pri ocenjevanju in veljavi v baletu najpomembnejša teža. V prvem letniku so se odločali, kdo se bo udeležil tekmovanja. Anji in sošolki so rekli, da izbirajo med njima. Profesorica je obema rekla, da morata shujšati, potem pa ju bodo izbrali glede na sposobnosti. Anja je bila s sabo zadovoljna in ni želela hujšati, bolj zagnana sošolka pa je začela s strogo dieto. Zaradi izgube kilogramov je tako vlogo dobila sošolka.

V četrtem letniku so se plesalci odločali, če bodo na maturi imeli balet ali ne. Teja se je odločila, da ga ne bo izbrala. »Tako sem se odločila, ker mi je bilo eksplicitno rečeno, da moram do mature shujšati za deset kilogramov. Mislim, da me s to odločitvijo niso soočili, ker bi to zahtevala moja plesna kariera ali matura, temveč zaradi tega, ker jih je skrbel ugled šole,« pove Teja.

Zaradi stradanja je izgubljala na moči

Anja se je odločila, da bo izbrala balet, vendar pa je s strani profesorjev dobila jasno navodilo, da mora močno shujšati. »Imela sem pogovor s profesorji, ki so mi svetovali, kako bi shujšala. Ena izmed profesoric mi je naredila jedilnik, predlagala mi je dieto z zeljno juho. Vendar sem jaz poznala samo en način hujšanja – stradanje,« razloži.

»Oktobra sem začela, jedla sem 60 gramov kosmičev na dan z navadnim jogurtom ob 6. uri zjutraj. To je vse, kar sem celi dan pojedla. Po enem tednu sem imela težave z nespečnostjo, začelo me je zelo zebsti. Okoli polnoči sem se začela tresti in razmišljati, kdaj bom spet lahko jedla tistih svojih 60 g kosmičev,« zaupa Anja.

»Oktobra sem začela, jedla sem 60 gramov kosmičev na dan z navadnim jogurtom ob 6. uri zjutraj. To je vse, kar sem celi dan pojedla. Po enem tednu sem imela težave z nespečnostjo, začelo me je zelo zebsti. Okoli polnoči sem se začela tresti in razmišljati, kdaj bom spet lahko jedla tistih svojih 60 g kosmičev,« zaupa.

Ker je stradala, je začenjala izgubljati moč tudi na treningih. V šoli ji je močno padla koncentracija. Prej je bila odličnjakinja, v času hujšanja pa ji je uspeh močno padel. »Ves čas sem razmišljala, kdaj bom lahko jedla. Prišlo je celo tako daleč, da sem šla v trgovino in gledala stvari, ki jih ne smem jest,« zaupa. Novembra je noge niso več držale, klecnile so ji in nategnila si je kite. Takrat se še ni videlo, kako zelo je shujšala, prav tako je to skrivala s širokimi oblačili, da bi skrila oprsje.

»Na začetku decembra so videli, da sem zelo shujšala, zato so me začeli hvaliti in me začeli popravljati. Ko so videli, kako sem shujšala, so mi rekli, da mi bodo dali variacijo na božičnem nastopu.« Zaupa nam, da je komaj stala na nogah. »Nogo, če sem prej lahko dvignila na 90 stopinj, sem jo lahko takrat na največ 45 stopinj.« Videlo se je, da pleše slabše »ampak sem shujšala in videli so samo to, zato so me želeli motivirati, da bi s hujšanjem nadaljevala.« Pove še, da je bila v zelo slabi kondiciji, bolelo jo je celo telo, začela se je umikati tudi od svojih prijateljev.

»Nogo, če sem prej lahko dvignila na 90 stopinj, sem jo lahko takrat na največ 45 stopinj.« Videlo se je, da pleše slabše »ampak sem shujšala in videli so samo to, zato so me želeli motivirati, da bi s hujšanjem nadaljevala.«

Ena izmed profesoric jo je po treh mesecih srečala v gledališču in rekla ji je, da je zelo ponosna na njo, ker je tako shujšala. Na nastopu, ki je bil zgolj nagrada za izgubljene kilograme, je plesala slabo in tega se je zavedala. »Izgubila sem deset kilogramov. Pri 172 centimetrih sem tehtala 54 kilogramov,« pove. Pozneje je pri govornem nastopu, ki ga je imela pri drugem maturitetnem predmetu, skoraj izgubila zavest, zato je profesorju rekla, da ne zmore in da gre domov.

Oče je takrat opazil, da je močno shujšala in ji zabičal, da če ne bo začela jest, jo bo izpisal iz baleta. »Po tem nastopu sem začela verjet v to, da sem jim pokazala, da zmorem shujšati, ampak da je škoda, da bi izgubila dobre ocene pri ostalih predmetih in da ni vredno izgubiti življenja zaradi baleta,« je povedala in dodala, da je po tistem začela ponovno jesti.

Njeno počutje se je nato izboljšalo, pridobivala je na moči in na sposobnostih, vendar so jo profesorji po tem, ko so jo enkrat videli zelo suho, začeli še bolj zatirati. Aprila so ji tako povedali, da bo sicer maturo naredila, ampak naj ne pričakuje nobene vloge na produkciji. Izdelala jo je z zadostno oceno.

»Vsi profesorji so začeli zmajevati z glavo, kakšna škoda, da sem nehala hujšati in da ne smem zdaj obupati. Profesorica je imela z mano pogovor, da je škoda in da naj nadaljujem z dieto. Rekla sem, da mi je vseeno, če bom debela. Vprašala me je, če vem, da bom zaradi tega imela dvojko ali pa trojko na maturi. Rekla sem, da vem in da mi je vseeno in da ne morem več stradat.« Njeno počutje se je nato izboljšalo, pridobivala je na moči in na sposobnostih, vendar so jo profesorji po tem, ko so jo enkrat videli zelo suho, začeli še bolj zatirati. Aprila so ji tako povedali, da bo sicer maturo naredila, ampak naj ne pričakuje nobene vloge na produkciji. Izdelala jo je z zadostno oceno.

Izvedeli smo tudi, kakšne opazke zaradi domnevne previsoke teže so dijakinje poslušale tekom šolanja. Več o tem ter o vzrokih in posledicah, ki jih imajo takšni komentarji na odraščajoče dijake in dijakinje, bomo pisali v naslednjem članku.