Na Slivniškem Pohorju, kjer je trenutno oddelek za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, nameravajo po selitvi tega oddelka v matično enoto v Mariboru vzpostaviti negovalno bolnišnico. Namenjena bo bolnikom, ki po zaključenem nujnem zdravljenju v bolnišnici še vedno potrebujejo pomoč.

Projekt vreden deset milijonov evrov

Projekt vzpostavitve negovalne bolnišnice je ocenjen na okoli deset milijonov evrov in bo po načrtih sofinanciran s kohezijskimi sredstvi. “Glavni cilj projekta je vzpostaviti primerne pogoje za delo na področju dejavnosti neakutne bolnišnične obravnave, podaljšanega bolnišničnega zdravljenja in paliativne oskrbe,” pravijo v UKC Maribor.

Kot izhaja iz investicijske dokumentacije, ki jo je pred dnevi potrdil svet zavoda, nameravajo objekt predati novemu namenu spomladi 2023. Najprej je treba preseliti oddelek za pljučne bolezni, kar naj bi bilo izvedeno v prihodnjem letu, nato pa izpraznjene objekte temeljito obnoviti in preurediti. Prav dotrajanost teh prostorov je bila namreč glavni razlog za odločitev za selitev pljučnega oddelka.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis pravi, da želijo kljub novim okoliščinam, ki jih je povzročil covid-19, čim prej izvesti te projekte. “Predvsem selitev pljučnega oddelka je nujno potrebna, tudi zaradi tega, ker je v osrednji ustanovi celotna visoko tehnološka diagnostika, ki je kolegom na pljučnem oddelku precej otežena, saj je treba bolnike voziti sem, kar pomeni dodatno obremenitev za bolnike,” je povedal za STA.

“Negovalna bolnišnica pa je potrebna tudi zaradi spremembe v populaciji v Sloveniji. Veliko imamo starostnikov, ki potrebujejo povsem drugačno nego,” je dodal.

Tudi v investicijski dokumentaciji za negovalno bolnišnico so v UKC Maribor izpostavili, da se bodo glede na projekcije prebivalstva vse pogosteje srečevali s populacijo, ki ji po zdravljenju v bolnišnici ne bo mogoče zagotoviti ustrezne oskrbe ne v domačem okolju in ne v socialno varstvenem zavodu. “Že danes se namreč srečujemo s problemom, da so čakalne dobe za sprejem v zavod izredno dolge (tudi po več mesecev), kar pomeni, da bodo potrebe po podaljšanem zdravljenju le še naraščale,” so navedli.

Na dejstvo, da Maribor nujno potrebuje negovalno bolnišnico, so opozarjali predvsem v mariborski DeSUS. “Izredno sem vesela, da je naš predlog o ureditvi negovalne bolnišnice na Pohorju padel na plodna tla in da bo, upam, tudi prišlo do realizacije projekta,” je za STA povedala mestna svetnica te stranke Jelka Kolmanič.

“Po današnjih hitrih odpustih iz bolnišnic pa se starostniki in svojci znajdejo v izrednih stiskah in pogosto na kratek rok nerešljivih situacijah, saj v domovih za starejše občane prostih mest praktično ni. Covid-19 je situacijo še poslabšal.“

Negovalna bolnišnica bo po njenih besedah pomembna pridobitev ne le za Maribor ampak širšo regijo. “Mnogokrat ljudje po negi okrevajo in so ponovno samostojni. V primeru, da okrevanja ni, pa je v času negovanja v takšni bolnišnici dovolj časa, da najdejo svojci prostor v kakšnem domu za starejše občane ali pa si v miru uredijo drug možen način nege. Po današnjih hitrih odpustih iz bolnišnic pa se starostniki in svojci znajdejo v izrednih stiskah in pogosto na kratek rok nerešljivih situacijah, saj v domovih za starejše občane prostih mest praktično ni. Covid-19 je situacijo še poslabšal,” je pojasnila.

Načrte za negovalno bolnišnico na Pohorju pozdravlja tudi nekdanji zastopnik pacientovih pravic Borut Ambrožič. “Glede na potrebe bolnikov bi vsaka mestna občina potrebovala negovalno bolnišnico,” je opozoril. Pojasnil je, da ima trenutno samostojno negovalno bolnišnico samo Ljubljana. “Možnost takšne nege dajejo tudi nekatera zdravilišča in oddelki v nekaterih bolnišnicah, kar pa je občutno premalo. To akutno zdravstveno vprašanje je s pojavom novega koronavirusa še bolj prišlo v ospredje,” je dodal.

STA