Pogoji prestajanja zaporne kazni so natančno opredeljeni v slovenski zakonodaji, ki sledi mednarodnim priporočilom na tem področju. Kljub temu se ob trenutnem stanju, ki ga zaznamuje velika prezasedenost zaporov, pojavljajo številni izzivi za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).

Trenutno je v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor zaprtih skupno 234 oseb. Prostorske zmogljivosti so namenjene namestitvi 140 zaprtih oseb, kar predstavlja 167 odstotno zasedenost. V ZPKZ Maribor je skupno zaposlenih 115 javnih uslužbencev, različnih profilov. Kot je splošno znano, v okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, katere notranja organizacijska enota je tudi ZPKZ Maribor, že daljše obdobje beležimo primanjkljaj kadra.

Obupne higienske razmere v mariborskem zaporu

Prejeli smo pismo bralca, ki nas je obvestil o zaskrbljujočih razmerah v mariborskem zaporu, zlasti v priporu. Pričevanje bralca razkriva, da so tamkajšnji priporniki izpostavljeni slabim pogojem.

Tuširanje le dvakrat tedensko

"Mariborski zapor je preprepoln. V sobi je 8 oseb, soba je cca 45m2. Ko dobijo za jest, dve osebi jesta stoje, dva v postelji in štirje za "mizo". V začetku decembra so ukinili fitnes in iz njega naredili sobo za 10 ljudi, ki je zelo vlažna in majhna ter smrdi po plesni. Tuširanje je že od nekdaj 2 krat tedensko, torek in četrtek torej od četrtka do torka naslednjega tedna je 5 dni brez tuširanja," je zapisal zaskrbljen bralec.

Po besedah ZPKZ bi naj bile vse sobe opremljene s sanitarnimi prostori, ki imajo toplo in hladno vodo, nekatere imajo tudi tuš. Obsojencem, ki delajo, bi naj bilo prhanje omogočeno vsak dan, vsem ostalim pa najmanj dvakrat tedensko. Obsojencu, ki nima sredstev za nakup osnovnih higienskih pripomočkov, te zagotovi zavod po seznamu artiklov, ki je določen s hišnim redom zavoda.

[[image_2_article_62747]]

Obsojencu bi se na njegovo prošnjo naj dodelili tudi dve zavodski brisači. Nadzor nad higieno obsojencev in higienskimi pogoji v zavodu opravljata zdravstveni delavec in delavec zavoda, ki ga izmed članov strokovne skupine določi direktor zavoda. "Zavod zagotavlja pogoje, da se oblačila čistijo v zavodski pralnici najmanj enkrat mesečno, spodnje perilo in brisače pa najmanj enkrat tedensko. Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni," trdi ZPKZ.

Težave s toplo vodo

V pismu bralca je izpostavljeno, da so se kljub obstoječim tušem, ki so bili na voljo v fitnesu, pojavljale težave zaradi prevelikega števila ljudi. Občasno pomanjkanje tople vode je dodatno poslabšalo razmere, pri čemer je bralec omenil, da je situacija vodila do zdravstvenih težav med zaporniki. Izpuščaji in glivice so postali pogosti, kar ne le povzroča fizično nelagodje, ampak tudi predstavlja tveganje za širjenje bolezni med zaporniki, je prepričan bralec.

V skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) morajo prostori, v katerih prebivajo zaprte osebe, ustrezati zdravstvenim in higienskim zahtevam ter omogočati realizacijo osebnega načrta. ZPKZ sporoča, da: "zaprte osebe imajo na voljo zdravnika. Zapori so namreč vključeni v javno zdravstveno mrežo, kar pomeni, da zdravstveno oskrbo v zaporu zagotavlja zdravstveni dom na območju zapora. Vsak zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, zdravstvena dejavnost pa se izvaja na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom."

"Tudi zaporniki si zaslužijo vsaj malo humanosti"

Bralec zapiše, da so "v januarju bile temperature krepko pod ničlo (-12). Ljudje iz toplejših krajev pa niso vajeni nizkih temperatur in so večino časa bolni, saj imajo zaradi dveh jabolk in dveh pomaranč tedensko slab imunski sistem. Posledično iz ene prehlajene osebe zboli vecina ljudi, saj so zaprti kar 22 ur na dan. Nekateri zaradi pomanjkanja zimskih oblačil sploh ne gredo iz sobe na dvo urni sprehod."

Doda, da "pišejo priglasnico za obisk pri zdravniku, ampak zaradi preveč ljudi do njega sploh ne pridejo, če pa pridejo pa jim da škatlico Nalgesina in to je to. Obravnavajo jih kot živali, tudi zaporniki si zaslužijo vsaj malo humanosti," opisuje zapornik.

Medtem ZPKZ sporoča: "Prostori so primerno ogrevani. Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena z vložkom, dvema rjuhama ali prevlekama, blazino in potrebnim številom odej. Obsojenec lahko nosi svoja oblačila in obutev, če so ta primerno vzdrževana. Na njegovo prošnjo se mu lahko dodelijo tudi zavodska oblačila in obutev."

"Obravnava zaprtih oseb izhaja tako iz predpisov, kot iz poslanstva Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij," izpostavlja ZPKZ.

Kljub temu, da ZPKZ omogoča redno pranje oblačil, bralec sporoča, da "ko se oblačila perejo se ta skrčijo ali celo obarvajo, nekaterim zmanjka tudi kakšna majica. Hkrati se oblačila vrnejo iz pralnice mokra, nikjer pa jih ne morejo posušiti. Odeje se sploh ne menjavajo ali perejo. Menjajo se enkrat letno kljub temu, da so raztrgane. Vzmetnice so, kot da bi spali na tleh, kar luknje so v njih."

V bivalnih sobah obsojencev ni hladilnikov

Bralec še poudari, da: "večini ljudem, ki pridejo v zapor, sploh ne vzamejo krvi. Posledično so zaporniki lahko okuženi s prenosljivimi boleznimi brez, da to sploh vedo in s tem ogrožajo druge. Če imajo hrano na zunanji strani okenske police, kjer so rešetke in mreža, pazniki za kazen izklopijo televizijo za par dni. V večini primerov je to maslo, sir in kakšne zapakirane salame, ki bi se v sobi zaradi toplote pokvarile. Problem je že sedaj, kaj šele poleti ko bo +30°C."

[[image_1_article_62747]]

ZPKZ na to odgovarja: "Obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Obsojencem, ki delajo, zavod zagotovi dodatni obrok hrane. Prehrana mora biti uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev. Med prestajanjem kazni zapora sme imeti obsojenec pri sebi dovoljene stvari, ki so opredeljene v hišnem redu zavoda ter ne ovirajo varnega in funkcionalnega bivanja v zavodu, oziroma se z njihovo uporabo ne moti drugih obsojencev."

Skupna zasedenost vseh slovenskih zaporov je trenutno 137 odstotna. Največja obremenjenost zaporov se kaže predvsem v velikem porastu pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, kot ga opredeljuje 308. člen Kazenskega zakonika. URSIKS vpliva na povečan priliv zaprtih oseb nima.

Iščejo rešitve za nastale razmere

Dolgoročno bi naj težavo prezasedenosti naslovil nov nadomestni ljubljanski zapor v Dobrunjah, ki bo reševal tudi prezasedenost drugih moških zaporov po državi. Hkrati pa v URSIKS skupaj z Ministrstvom za pravosodje intenzivno iščejo druge možne rešitve nastalih razmer. V zakonodajnem postopku je trenutno predlog Zakona o dodatnih ukrepih za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov, ki predvideva možnost predčasnega odpusta s prestajanja kazni zapora šest mesecev pred iztekom kazni, namesto treh mesecev, kot to določa veljavna zakonska določba.

Zakon določa začasne ukrepe za povečanje možnosti opravljanja del in nalog pravosodne varnostne policije ter začasne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti v zaporskem sistemu preko instituta prekinitve kazni obsojencem, ter začasnega odloga nastopa kazni.