Mestna občina Maribor je lani novembra pričela s sanacijo mostu na Mariborski otok. “Vsi pregledi jeklene, skoraj 90 let stare konstrukcije mostu so namreč pokazali, da je protikorizijska zaščita iztrošena, konstrukcija pa na več mestih korodirana. Poškodovana je tudi lesena pohodna površina,” so takrat pojasnili na občini.

Sanacija kopališča prestavljena na jesen

Vzdrževalna dela, ki bodo zaključena do konca maja letos, torej še pred prihodom prvih kopalcev, bodo obsegala predvsem obnovo protikorozijske zaščite, sanacijo poškodb in pomanjkljivosti, zamenjavo lesene krovne konstrukcije, sanacijo betonskih površin podporne konstrukcije, ter sanacijo ograje in namestitev razsvetljave. “Obnova mostu na Mariborskem otoku poteka po planu, trenutno dela potekajo na segmentu zamenjave vzdolžnih opornikov za podnice,” razlagajo na mariborski občini.

Sanacijo mostu izvaja podjetje SENMED d.o.o., vrednost del pa znaša 537.130,470 evrov.

V letošnjem letu, predvidoma jeseni pa naj bi stekla tudi prenova same infrastrukture na otoku. “Za obnovo kopališča in okolice na Mariborskem otoku je pripravljena projektna dokumentacija, v naslednjih korakih pa predvidevamo še obnovitev bazenov in bazenske tehnike ter izvedbe fekalne kanalizacije. Skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave pa se načrtuje tudi umeščanje aktivacijskih točk na sprehajalni poti okoli otoka,˝ pojasnjujejo na mariborski občini.

Trenutno je v teku javno naročilo za dobavo lesa, pripravlja pa se javno naročilo za GOI dela na kopališču Mariborski otok. Sanacija bazenov je sicer predvidena v letih 2023 in 2024.

Nekoč eno najmodernejših in najlepših kopališč so odprli 15. junija 1930, slavnostnega dogodka se je takrat udeležilo deset tisoč navdušencev in navdušenk. Zaradi idilične podobe kopališča, je to k osvežitvi sredi neokrnjene narave privabljalo kopalce od blizu in daleč, skozi čas pa je postajalo celo mondeno in bilo tako za marsikoga zaradi previsoke vstopnine nedostopno. Mariborski otok je bil kot naravna znamenitost zavarovan leta 1951, leta 1991 pa je postal še naravni spomenik.