Srednja šola za oblikovanje Maribor v današnjem svetu, kjer podoba marsikje postaja ključna, zares prispeva k ustvarjanju poklicev prihodnosti.
Mladi imajo namreč dostop do številnih novih tehnologij, kar prispeva k njihovi kreativnosti ter uresničevanju številnih idej. Hodniki šole namreč izžarevajo izjemno ustvarjalnost, vsak kotiček šole pa polnijo številni izvedeni projekti – zelena stena, viseča maketa parka, leseni umivalnik, namizne svetilke, modne kreacije, plakati mladih grafičnih oblikovalcev …
Toda pot od ideje do končne izvedbe je dolga in mladi dijaki pri tem potrebujejo dobro vodstvo.
Tega na Srednji šoli za oblikovanje Maribor predstavlja profesorica Katja Dobrajc, dizajnerka, ki se je po delu v gospodarstvu ter na področju notranjega oblikovanja našla med dijaki. Ti so s svojimi idejami in razmišljanjem, kot pravi, njen navdih.
Ste diplomirana dizajnerka – kaj to sploh je? Kako ste se za to pot odločili?
Res je, po izobrazbi sem diplomirana dizajnerka notranje opreme, ki sem jo pridobila na Fakulteti za dizajn v Ljubljani.
Oblikovanje je zelo širok in po mojem mnenju, nikoli zares definiran pojem. Z oblikovanjem spreminjamo podobe, predmete ali objekte, ki se nahajajo v bivalnem in delovnem okolju človeka, posredno pa tudi v izraznem oziroma umetniškem prostoru z namenom, da izpopolnimo njihovo uporabo, videz oziroma prilagodimo rabo materiala ali konstrukcije. Seveda pa dizajn zajema estetiko in funkcionalnost.
Oblikovalci stremimo k temu, da združimo področja uporabne umetnosti in znanosti, da industrijskim izdelkom izboljšamo videz in s tem povečamo nivo estetske vrednosti, upoštevamo ergonomijo, funkcionalnost in/ali uporabnost, da postanejo uporabnejši, varnejši in ne nazadnje bolj ekonomični za proizvodnjo in trg.
Nekaj izkušenj sem pridobila doma, saj je oče mizar, ostalo pa pri delu v birojih, pri arhitektih, predvsem pa z delom na terenu – gradbišča. Zelo veliko znanja, spektra pri razmišljanju in praktičnih primerov pa mi je dalo izobraževanje na fakulteti.
Morda se bo slišalo malo smešno, ampak zelo dolgo časa sem si želela po poklicu biti kirurginja, sem pa vedno rada risala – zgleda, je ta želja nekako prevladala in mislim, da je tako tudi prav. Zame biti oblikovalec ni poklic, ampak življenjski slog.
Poučujete predmet, katerega učilnica že na daleč sporoča, da se v njem dogaja nekaj praktičnega in kreativnega …
Na SŠOM v programu Tehnik oblikovanja poučujem modul Oblikovanje uporabnih predmetov, ki je soroden industrijskemu oblikovanju. Pri predmetu oblikovanja dijaki spoznavajo načine in pristope k ustvarjanju, učijo se uporabljati različne oblikovalske pripomočke in orodja.
Pri teoretičnem delu jim predstavim oblikovanje, področja, jih seznanim s tehničnim risanjem, načrtovanjem in konstruiranjem. Podam jim informacije o materialih in njihovi rabi, ki jih pri praktičnem pouku tudi spoznajo in z njimi oblikujejo oz. izdelajo izdelek.
Samo konstruiranje zajema od skice do izrisa načrtov v programu AutoCad ter 3D vizualizacijo predmeta. V prvih treh letih jih še usmerjam v samem procesu izdelave izdelka, v četrtem letniku pa popolnoma samostojno izdelajo želen predmet.
Moj cilj je, da štiriletni izobraževalni program zajame oblikovanje na različnih področjih: od malih izdelkov za rabo v vsakdanjem življenju, lesene beležke z laserskim rezom, nakit, oblikovanje svetil in zvočnikov, dizajna v avto industriji, interier in eksterier, darilni program …
Cilji predmeta so, da dijak prepoznava osnovno poslanstvo stroke, razvija čut za likovno-estetsko izražanje in vrednotenje, natančnost in doslednost, razume lastnosti izdelkov glede na uporabnika in okolje, razvija čut za kreativnost in inovativnost.
Bistvenega pomena je, da razume oblikovalski proces, spozna oblikovanje od analize, preko selekcioniranja, do sinteze, spoznava osnove oblikovanja z reševanjem različnih nalog: spozna načrtovanje, metode dela, od ideje, risbe, do modela.
Pri predstavljanju svojih izdelkov in pri timskem delu razvijejo komunikacijske spretnosti, dobijo občutek za material in modeliranje, prostorsko predstavo, preoblikujejo in oblikujejo nove 3D oblike, razvijajo ročne spretnosti pri izdelavi modela in pri tem upoštevajo zakonitosti oblikovanja, ter sprejemajo in upoštevajo estetska merila.
Že hiter sprehod po šoli pokaže, da ste kot šola aktivno udeleženi v številne projekte, kot vem, je ekipa profesorjev in dijakov vaše šole ta teden s programom povsem navdušila tudi na kariernem sejmu v Mariboru. Lahko izpostavite nekaj projektov?
Dijakom želim predstaviti različna in predvsem raznolika področja oblikovanja, zato sprejmemo vsak projekt in priložnost kot izziv. Dijaki so motivirani in ustvarjajo z veliko vnemo, zlasti, če gre za realen projekt. Seveda pa težavnost projekta prilagodim letnikom in njihovim osvojenim znanjem.
Tako je Srednja šola za oblikovanje Maribor v preteklosti sodelovala z Vrtcem Jadvige Golež Maribor in za potrebe otroških nastopov izdelali metuljčke za nastope otrok; zasnovali in izdelali smo pokale za tekmovanja v različnih kategorijah na Festivalu Čili & Čokolada; oblikovali in realizirali smo ideje za nakit in lesene torbice pri modni reviji na dogodku Festival Čili & Čokolada …
Vsako leto izdelamo tudi različne predmete za potrebe Festivala oblikovanja Maribor – FOMB in razstava v okviru slednjega ter izdelujemo različne dodatke za potrebe modnih revij in drugih dogodkov.
Nad katerimi projekti oziroma aktivnostmi na Srednji šoli za oblikovanje Maribor bdite vi?
Moram priznati, da dela na SŠOM res nikoli ne zmanjka in da smo vpeljani v precej aktivnosti. Pravzaprav pokrivamo vse, kar zajema izdelavo raznih daril, okrasitve šole, vpleteni smo v tim za promocijo šole, podobo šole, vsako leto izdelke predstavimo tudi na Festivalu oblikovanja Maribor, kjer najbolj izstopajo zaključne naloge četrtih letnikov.
Lahko rečem, da nam vsak mesec prileti kakšno presenečenje – aktivnost, ki pa se jo seveda z veseljem udeležimo oziroma prispevamo s svojim delom ali izdelki. Naše izdelke predstavljamo tudi na tržnicah poklicev, kariernih sejmih, udeležujemo se raznoraznih predstavitev šol, kjer predstavimo naš modul – oblikovanje uporabnih predmetov.
Letos ste sodelovali tudi pri projektu Štajerski gospodarski oskar … Skupaj z dijaki ste namreč zasnovali in izdelali kar 300 lesenih brošk, ki so si jih na podelitvi Štajerskih gospodarskih oskarjev pripeli izbrani gostje. Kako je ustvarjanje sploh potekalo?
Vsak projekt, ki ni v sklopu pouka najprej sama preučim, razmislim o možnostih, materialu in seveda zadevo prilagodim na nivo znanja dijakov.
V sklopu teoretičnega dela pouka sem dijakom predstavila projekt, se z njimi pogovorila in jih usmerila. Najprej smo prediskutirali o njihovih prvih idejah, asociacijah. Vsak izdelek zajema postopek od skice do izdelka, zato so dijaki naredili nekaj hitrih skic svojih zamisli.
Foto: Srednja šola za oblikovanje Maribor
O vsaki od idej sem se z njimi individualno pogovorila in jim preko korektur pomagala do izboljšav. Začeli so postopek risanja v programu AutoCad, kjer so v merilu izrisali želeno obliko brošk. Kasneje smo ŠGO logotip izrisali vektorsko in ga implicirali na samo obliko. Vsak dijak je naredil dva primera broške.
Foto: Srednja šola za oblikovanje Maribor
Izbrali smo idejo, ki najbolj zadostuje potrebam in se sami obliki Štajerskega gospodarskega oskarja tudi približa – šestkotna oblika, ki je bila izhodišče. Ideje smo nadgradili, kasneje pa se odločili za najenostavnejšo, najbolj praktično obliko. Dijaki so preko računalniških programov datoteko pripravili za laserski izrez in gravuro na CNC laserskem rezalniku, ki ga imamo na SŠOM.
Za samo izdelavo smo izbrali jesenov les, saj je svetel in ne vsebuje črnjave. Zaradi gravure je nastal visok kontrast med svetlim lesom in gravuro. Na koncu smo na hrbtno stran broške fiksirani še sponko za vpenjanje.
Kateri so projekti, na katere ste najbolj ponosni? Lahko delite kakšno zgodbo o uspešnem projektu?
Iskreno povedano, nimam najljubšega projekta, zame je vsak projekt uspešen, morda zlasti zaključne naloge 4. letnikov, ki so aprila razstavljeni in predstavljeni širši javnosti v sklopu FOMB-a.
Ponosna sem na dijake, ne na projekte, saj ni uspešnega projekta brez interesa dijakov.
Morda bi izpostavila projekt avtoindustrije – redesign žarometov in maske osebnih vozil. Projekta smo se lotili v sklopu pouka z 2. letniki. Malce nenavadna tema, vendar moram priznati, da so me dijaki presenetili z idejami in interesom. Zanimivo pa je, da so pri tem projektu bila dekleta kar malce boljše od fantov.
Srednja šola za oblikovanje Maribor izkazuje, da zares razume in živi interdisciplinarnost ter je lahko pri povezovanju teorije in prakse pravi vzor.
Prav v tem času vaši dijaki z masko in urejanjem pričesk sodelujejo pri muzikalu Rent English Student Theatre II. gimnazije Maribor, pred časom ste sodelovali z gospodarstveniki v projektu Štajerski gospodarski oskar, trenutno se dogovarjate celo za sodelovanje z Ministrstvom za digitalno preobrazbo …
Sodelovanje z industrijo in strokovnjaki na področju oblikovanja je ključno pri omogočanju dijakom praktične izkušnje in vpogleda v realno svetovno oblikovanje.
Sodelujemo z različnimi podjetji in oblikovalskimi studii, ki omogočajo dijakom opravljanje praktičnega usposabljanja ali praktičnega dela v okviru njihovega izobraževanja. To jim omogoča neposreden vpogled v delovne procese, problematiko, s katero se srečujejo oblikovalci, in prakse, ki vladajo v industriji.
Prav tako povabimo strokovnjake iz industrije, da delijo svoje znanje, izkušnje in primere iz prakse. Dijaki imajo možnost pridobiti prvo roko informacije, se učiti od strokovnjakov in postavljati vprašanja v živo …
Sodelujemo z industrijo pri izvajanju projektov, v okviru katerih dijaki sodelujejo pri reševanju resničnih izzivov iz industrije. S tem pridobijo praktične izkušnje, razvijajo svoje strokovne veščine in se neposredno povezujejo s strokovnjaki iz industrije, organiziramo obiske v oblikovalske studie, podjetja in razstave, kjer dijaki lahko vidijo, kako poteka delo v realnem okolju, se srečajo z oblikovalci in si ogledajo najnovejše trende in tehnologije na področju oblikovanja.
Srednja šola za oblikovanje Maribor je tudi vzor digitalizacije in kreativne uporabe digitalnih tehnologij. Kako se v dobi digitalnih tehnologij in socialnih medijev spreminja učenje oblikovanja, vaše delo, delo dijakov?
Dostop do informacij in virov je postal veliko lažji. Spletni viri, kot so videoposnetki, članki, knjige in spletna skupnost oblikovalcev omogočajo dijakom lažji dostop do znanja in navdihujočih primerov iz prakse. S tem se učenje oblikovanja postaja bolj prilagodljivo in individualizirano, saj si dijaki lahko izberejo vsebine, ki jih najbolj zanimajo in so za njih najbolj uporabne.
Digitalne tehnologije omogočajo dijakom, da uresničujejo svoje ideje na interaktiven in praktičen način. Na primer, na voljo so jim različne grafične in oblikovalske programske opreme, ki olajšajo ustvarjanje in urejanje grafičnih vsebin.
Prav tako imajo dostop do 3D modeliranja, animacije in drugih naprednih orodij, ki jim omogočajo, da svoje zamisli izrazijo na inovativen način. To spodbuja njihovo ustvarjalnost in omogoča boljše razumevanje oblikovalskih principov.
Socialni mediji so postali priljubljen način širjenja in izmenjave idej med oblikovalci. Dijaki lahko sledijo priznanim oblikovalcem in agencijam ter se tako navdihujejo in učijo najnovejših trendov v oblikovanju. Prav tako lahko delijo svoje projekte in prejmejo povratne informacije od širše skupnosti. To omogoča večjo medsebojno povezanost in sodelovanje med dijaki ter spodbuja razpravo in izmenjavo idej.
V mojem delu oblikovalca se digitalne tehnologije in socialni mediji prav tako odražajo. Omogočajo mi, da ostanem na tekočem z novimi trendi v oblikovanju, se povežem z drugimi strokovnjaki in dobim povratne informacije o svojem delu.
Glede dela dijakov pa sem opazila, da so zaradi vseh teh sprememb postali bolj samozavestni in samostojni v svojem oblikovalskem delu. Imajo več svobode pri izbiri in raziskovanju zanimivih tem ter pri iskanju navdiha.
Prav tako so bolj odprti za sodelovanje in izmenjavo mnenj ter lažje objavljajo in delijo svoje projekte na socialnih medijih. Vse to vodi k večji kreativnosti in inovativnosti v njihovem delu in spodbuja njihov razvoj kot oblikovalcev.
Kaj bi izpostavili kot močne točke oziroma lastnosti trenutnih generacij vaših dijakov?
Prej bi izpostavila šibko točko dijakov – to je proces razvoja ideje. Moje mnenje je, da jim razvoj razmišljanja zmanjšuje uporaba interneta in “googlanje” podobnih izdelkov, saj ne znajo sami priti do neke rešitve.
Sama se zavedam, da je naše delo omejeno – včasih je naval idej, včasih pa enostavno ni navdiha in naša kreativa miruje. Velikokrat si nekaj zamislijo, brez raziskav, razvoja, nadgradenj – tu potrebujejo precej pomoči in vodenja.
Od tega trenutka naprej pa so vse njihove točke precej močne: od izrisov, konstruiranja, sestavljanja, izvedbe, dela v delavnici do kreative. Ko jim sama predstavim možnosti, individualno razložim postopek za njihov izdelek, pomagam pri konstruiranju in izvedemo korekture, potem jim je zadeva naenkrat lažja.
Trenutno dogajanje v Sloveniji na področju šolstva dokazuje, da poklic učitelja in profesorja nikakor ni preprost. Kaj vas pri vašem delu najbolj motivira, navdihuje? Kateri elementi vašega dela so vam najljubši?
Moja primarna izobrazba je diplomirani oblikovalec notranje opreme. Iskreno povedano, nikoli nisem razmišljala o poklicu profesorja in sem na SŠOM prišla popolnoma nenačrtovano. Sama sem sodelovala z mizarji, arhitekti, gradbeniki ter drugimi kooperanti in si nikoli nisem niti predstavljala, da bom kdaj delala z otroki, še najmanj v šoli.
Mi je pa ta izkušnja bila nekaj popolnoma neznanega, novega in moram reči, da zelo pozitivna in to delam z veseljem. Iskreno povedano, če primerjam delo s strankami v biroju in delo z otroki – meni osebno so dijaki super, precej manj naporni od odraslih in pa, kar zelo cenim, iskreni. Znanje rada delim z njimi, velikokrat jim povem kakšno anekdoto, izkušnjo iz dela v gospodarstvu.
Sama ne rabim veliko motivacije, saj me žene radovednost, dijakom rada prisluhnem in se z njimi pogovarjam. Morda me navdihujejo njihove ideje, načini razmišljanja in česa vsega so zmožni.
Dijakom vedno pridem nasproti, jih spodbujam in podpiram njihove ideje, drugačen način razmišljanja. Lahko bi rekla, da včasih oni učijo mene. Definitivno lahko rečem, da sem se na tem področju našla.
To, kar ste povedali, se jasno vidi tudi vaši dinamiki v razredu ter energičnosti, ki jo izžarevate ob svojih dijakih. Vseeno pa se pri poučevanju oblikovanja v sodobnem svetu gotovo pojavljajo izzivi …
Poučevanje oblikovanja v sodobnem svetu ima vrsto izzivov, najpogostejši s katerimi se tudi sama včasih srečam so predvsem tehnološki napredek, zaradi katerega je pomembno, da učitelj oblikovanja ostaja na tekočem.
Oblikovalci moramo prav tako biti pripravljeni na nenehno spreminjanje oblikovalskih trendov, preferenc strank in potreb trga. Učitelj oblikovanja se mora naučiti učinkovitih pristopov za poučevanje prilagajanja in inoviranja oblikovalskih procesov.
S povečano globalizacijo so se razširile tudi možnosti za oblikovalce, vendar pa je tudi konkurenca postala hujša. Učitelj oblikovanja mora poučevati strategije, s katerimi bodo njihovi študenti lahko uspešno konkurirali na mednarodnem trgu.
Ob tem je sodobna družba znana po odvisnosti od medijev in tehnologije, motnjami pozornosti, upada interesa. To lahko zaplete poučevanje oblikovanja, zato je potrebno najti načine, kako ohraniti zanimanje med dijaki in jih motivirati za učenje oblikovanja.
Seveda obstajajo različni načini za reševanje oziroma soočanje z izzivi, ki nas doletijo, ki so pridobivanje novega znanja, sprejemanje sprememb ter sodelovanje z industrijo, uporaba interaktivnih metod kot so praktične vaje, projekti v živo, sodelovalne naloge in praktično delo v industriji. To pomaga ohranjati zanimanje dijakov ter omogoča kvalitetno delo in dobre rezultate.
Poučevanje oblikovanja v sodobnem svetu zahteva prilagajanje in inovativnost, da bi se dijakom zagotovila kakovostna izobrazba, ki jim bo omogočila uspeh v dinamičnem oblikovalskem okolju.
