Združenje EPEKA je včeraj prek spleta organiziralo zaključni dogodek druge izvedbe programa socialne aktivacije z naslovom Za enakopravnost, za zaposlovanje, za ženske, za Rominje, katerega osrednji cilj je bilo izboljšanje položaja pripadnic romske skupnosti z namenom lažjega vključevanja na trg dela. Dogodek je povezoval Mateo Hočuršćak.

Socialna aktivacija je zelo pomembna

Dogodka sta se med drugim udeležila tudi direktor mariborskega Zavoda za zaposlovanje, Bernard Memon in mariborska podžupanja Alenka Iskra. »Vloga Mestne občine Maribor (MOM) je, da s svojim delovanjem poskrbi in se zavzema za tiste socialne skupine, ki morajo biti primerno obravnavane glede na težave, s katerimi se srečujejo. V tem okviru je bila ustanovljena tudi komisija za romska vprašanja, ki ima osem članov, in v njej delujejo tako predstavniki mestnega sveta, mestne občine in predstavniki romske skupnosti. Njene naloge se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnost, njihovo čim hitrejše vključevanje v družbo, v kateri živijo, kar se nanaša tudi na izboljšanje njihove ekonomske neodvisnosti, ki je posledica uspešne vključitve na trg dela. Prepričana sem, da lahko takšni projekti, kot je socialna aktivacija, veliko doprinesejo k doseganju pozitivnih rezultatov, zato jih bo MOM podpiral tudi v prihodnje,« je dejala Iskra.

Njene naloge se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnost, njihovo čim hitrejše vključevanje v družbo, v kateri živijo, kar se nanaša tudi na izboljšanje njihove ekonomske neodvisnosti, ki je posledica uspešne vključitve na trg dela.

»Področje socialne aktivacije je zelo pomembno, zato si ga s svojo ekipo želim izboljšati, pri čemer je ključnega pomena dobra komunikacija med vsemi deležniki. Omenjeni program se izvaja že od leta 2019 in bo kot pilotni projekt trajal do prihodnjega leta. Namenjen je krepitvi kompetenc romskih žensk in njihovi vključitvi na trg dela. Financiran je s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Evropskega socialnega sklada. Želim si, da bi Rominje izkazale več interesa za vključitev v naše programe, saj s tem pridobi tako posameznik kot tudi družba. Vemo, da je lahko le za delo motivirana ženska in integrirana v družbo, lahko še boljša mama, žena in na koncu tudi gospodinja,« je dejal Memon.

Družina pred kariero in zaposlitvijo

Druga izvedba programa socialne aktivacije se je pričela 25. junija lansko leto in se končala 28. februarja letos. Celoten program bi moral trajati pol leta, vendar se je zaradi ukrepov povezanih s preprečevanjem širjenja covida-19 podaljšal za dva meseca. Izvajalci na žalost niso dosegli cilja glede števila vključenih udeleženk, saj se jih je namesto predvidenih 15 v program vključilo zgolj 11. Kot sta povedali strokovni sodelavki Epeka Jerica Lorenci in Petra Kovačec, sta pri udeleženkah pogosto opazili, da slabo poznajo lokalno okolje in slabo obvladajo slovenski jezik.

Problem vidiva predvsem v tem, da so ženske še vedno manj izobražene. Še vedno mislijo, da so manj vredne in morajo biti doma ter opravljati gospodinjska dela. Zaradi slabše pismenosti so tudi težje zaposljive.

V skupini pa sta naleteli tudi na udeleženko, ki je bila nepismena. Toda na srečo se z mlajšimi generacijami dviguje tudi izobrazbena struktura romskih žensk, kar sta zelo dobro ponazorile udeleženke tretje izvedbe omenjenega programa. »Problem vidiva predvsem v tem, da so ženske še vedno manj izobražene. Še vedno mislijo, da so manj vredne in morajo biti doma ter opravljati gospodinjska dela. Zaradi slabše pismenosti so tudi težje zaposljive. Rominj in Romov se še vedno drži predsodek, da kradejo, so nekulturni in neizobraženi. Če v družbi rečeš, da si Rom, se ljudje še vedno odmaknejo od tebe,« je dejala udeleženka 3. skupine socialne aktivacije.

»Mislim, da Romi ne vidijo prihodnosti in se ne zavedajo, da brez izobrazbe ni mogoče dobiti dela. Midve s kolegico na srečo nisva taki. Marsikateri starš reče svojim hčeram, da se morajo čimprej poročiti in imeti moža ter si ustvariti družino in otroke. Ta miselnost se nato prenaša iz generacije v generacijo in jo je zelo težko preseči,« je dejala udeleženka, medtem ko jo je dopolnila druga udeleženka, da ima pri marsikom poroka še vedno prednost pred izobrazbo, vozniškim izpitom in zaposlitvijo. Pri tem obe soglašata, da je socialna aktivacija korak v pravo smer.

Udeleženke iskali na bolšjem sejmu

»Vloga ženske v romski skupnosti je še vedno zelo specifična, pri čemer se soočamo s številnimi izzivi, zlasti ko gre za doseganje rezultatov, ki jih je od nas terjal razpis. Imeli smo precej težav s vključevanjem Rominj. Glavna razloga za to sta dva. Prvi je ta, da ima mnogo Rominj podpisane prostovoljske pogodbe, s čimer imajo določene ugodnosti pri socialnih transferjih, drugi pa ta, da jim je to pogosto onemogočeno s strani družine. Udeleženke smo pridobivali na različne načine. Tako smo šli v nedeljo na bolšji sejem, kjer Romi prodajajo tekstil in obiskovali bloke na Preradovičevi, kjer živi veliko pripadnikov romske skupnosti. Je pa vsekakor razlika, če k njim pristopi predstavnik nevladne organizacije ali neka uradna oseba, kot pa če to naredi nekdanja udeleženka programa in jih povabi k sodelovanju ter deli svoje osebne izkušnje,« je dejala Jera Lorenci.

Je pa vsekakor razlika, če k njim pristopi predstavnik nevladne organizacije ali neka uradna oseba, kot pa če to naredi nekdanja udeleženka programa in jih povabi k sodelovanju ter deli svoje osebne izkušnje,« je dejala Jera Lorenci.

Podobnega mnenja je bila tudi Petra Kovačec, ki je izpostavila premajhno razliko med socialnimi transferji in minimalnimi plačami, pri čemer se ji prvi ne zdijo previsoki, saj še vedno zgolj pokrivajo življenjske stroške ljudi, temveč problem vidi v prenizkih plačah. »Nekdo dela osem ur in ne zasluži bistveno več kot znaša vsota prejetega denarja pri socialnih transferjih. Ljudem lahko trkamo na vest in jim govorimo o notranji rasti, vendar je ta razlika za  plačano delovno silo premajhna, « je dejala Kovačeceva.

Udeleženke so bile kasneje vključene tudi v delo v različnih organizacijah in podjetjih v Mariboru. Tako so se udeleženke socialne aktivacije vključevale v delo pri Zvezi prijateljev Mladine, podjetju Interspar, Rdečem križu in Dnevnemu centru za otroke in mladostnike Pika. V okviru omenjenih so opravljale različna dela, kot so npr. učna pomoč, delo v trgovini, lažja dela v skladišču in razdeljevanje humanitarne pomoči.

Ena izmed udeleženk obiskuje fakulteto

Za konec smo Lorencijevo tudi vprašali, kakšna je bila izobrazbena struktura udeleženk. »V prvi izvedbi smo imeli samo dve udeleženki s končano osnovno šolo, ostale niso imele niti tega. V drugi skupini jih je imela večina končano osnovno šolo, dve pa sta zaključili srednješolsko izobraževanje. V tretji pa jih ima večina zaključeno srednjo šolo, pri čemer imamo tudi eno udeleženko, ki je lani obiskovala fakulteto, kar se nam je zdelo fascinantno. Zdaj imamo udeleženke z višjo izobrazbeno strukturo, zato se lahko aktivnosti lotevamo na drugačen način,« je dejala Lorencijeva.

Lorencijeva je ob tem še dodala, da je bil odziv na delo, ki so ga njihove udeleženke opravile v prej navedenih nevladnih organizacija, zelo dober. »Deležniki, s katerimi smo sodelovali, so bili pripravljeni na sodelovanje z romsko skupnostjo, zato so vedeli, v kaj se podajajo. Opazili smo tudi majhne spremembe v odnosu večinskega prebivalstva do Romov, čeprav to ni zgolj zasluga socialne aktivacije. Naš cilj je, da Rome vključimo v okolja, kjer jih večinsko prebivalstvo ni vajeno. Pomembno je, da se Rominje vključujejo v aktivnosti, ki so nam popolnoma normalne,« je še povedala Jera Lorenci

Naj omenimo še, da se je s 1. marcem začel že nov cikel programa socialne aktivacije romskih žensk, ki bo prav tako trajal pol leta in se bo zaključil jeseni.