Inštitut je lani avgusta občine pozval, naj posredujejo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Na natečaj je prispelo 29 prijav, med izbranimi pa so urbane rešitve v občinah Bohinj, Črna na Koroškem, Krško, Kočevje, Ljubljana, Novo mesto, Škofja Loka in Maribor. Komisijo so sestavljali Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor RS, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora.
Nigrad sledil načelom krožnega gospodarstva
V štajerski prestolnici si je pozitivno oceno zaslužilo komunalno podjetje Nigrad, ki je proizvedlo montažne bloke iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer so sledili načelom krožnega gospodarstva. Pohvalili so tudi Mestno občino Maribor, ki je uspela območje Koroške ceste in Glavnega trga iz prostora, ki je bil primarno namenjen avtomobilskemu prometu, preurediti v javni prostor, namenjen ljudem, kar ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.
V štajerski prestolnici si je pozitivno oceno zaslužilo komunalno podjetje Nigrad, ki je proizvedlo montažne bloke iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer so sledili načelom krožnega gospodarstva.
Med preostalimi dobrimi rešitvami velja izpostaviti pristop celovitega umirjanja prometa v Bohinju, s katerim skrbijo za ohranjanje narave v turistično najbolj obleganih točkah občine. Črna na Koroškem si je priznanje priborila z načrtnim vzpodbujanjem zdravega življenjskega sloga in telesne aktivnosti občanov, medtem ko se je Ljubljana najbolje odrezala na področjih zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja, mobilnosti starejših, mladinske infrastrukture in ohranjanja biodiverzitete.
STA
