Umetnostna galerija Maribor (UGM) je že lansko jesen v nekdanji tekstilni tovarni MTT z nizom dogodkov opozorila na razvojni potencial mariborske četrti Melje, kjer je nekoč cvetela industrija, danes pa je ta, nekoč impozanten del mesta, v precej degradiranem stanju. Potencial v propadajočem območju sicer vidijo tudi na Mestni občini Maribor, kar so že večkrat izpostavili.
“MO Maribor vidi velik potencial v nekdanji Mariborski tekstilni tovarni. Gre za območje z močno industrijsko zgodovino in MO Maribor si prizadeva, da bi ta predel revitalizirali in tovarno obnovili tako iz arhitekturnega kot iz vsebinskega vidika. Vanj želimo umestiti kulturne mestotvorne vsebine, ki bi v območje prinesle kulturni duh in z njim večjo privlačnost samega okolja. MO Maribor si obeta, da bi postala lastnik tega objekta, ki je sedaj v lasti DUTB,” so za naš medij pojasnili na MO Maribor.
Maribor – zibelka jugoslovanske tekstilne industrije
Prve tekstilne tovarne so v Mariboru postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji, ki je imela takrat najmočnejšo industrijo v Jugoslaviji. Med 15 večjimi tekstilnimi tovarnami, ki so leta 1939 zaposlovale več kot 7000 ljudi, so bile Doctor in drug, Hutter, Rosner in Ehrlich.
Mariborska tekstilna tovarna (MTT) se je nahajala na območju nekdanje Hutterjeve tovarne in je nastala z združevanjem predvojnih tekstilnih tovarn. Leta 1946 so se tovarne Roteks, Jugosvila in Jugotekstil združile v podjetje Mariborske bombažne tkalnice, 1947 pa MA-VA ter Hutter in drug v Mariborsko tekstilno tovarno.
Prve tekstilne tovarne so v Mariboru postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji, ki je imela takrat najmočnejšo industrijo v Jugoslaviji.
Obe podjetji sta se leta 1949 združili v MTT. Med leti 1962 in 1990 so se priključile še Tabor – Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Leta 1976 so združene tekstilne tovarne MTT zaposlovale kar 6400 delavcev. Ob MTT je v mestu delovala tudi tovarna Svila Maribor, ki je bila največje svilarsko podjetje v Jugoslaviji in ena večjih tovrstnih tovarn v Evropi, v najboljših časih pa si je tam služilo kruh tudi 8000 ljudi.
Ko so mariborske tekstilne tovarne konec prejšnjega stoletja propadle, so kustosi Muzeja narodne osvoboditve Maribor v sodelovanju z delavci tovarn poskušali ohraniti čim več te dediščine. V začetku devetdesetih 90. let se je tako v muzej steklo ogromno materiala, ki ga hranijo v depojih in predstavljajo javnosti na razstavah.
Dokončen stečaj leta 2014
“Mariborska tekstilna tovarna je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Leta 1951 je kot prva tekstilna tovarna v Mariboru in Sloveniji pričela izvažati tkanine. MTT je redno nastopala na sejmih v Jugoslaviji, tedanjem Češkoslovaškem in v Nemčiji. Izvažala je v Italijo, Nemčijo, na Norveško in Švedsko, v Tanzanijo, Sudan, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Irak in Libanon,” beremo na spletni strani Industrijske pešpoti.
Leta 1990 se je MTT razdružila v: MTT Tovarna tkanin Melje, Tabor, Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Podjetje MTT Tekstil je v stečaju pristalo v začetku leta 2014, ko je brez dela ostalo okoli 90 ljudi, velikanski prostori pa so začeli propadati.
Mariborska tekstilna tovarna je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Leta 1951 je kot prva tekstilna tovarna v Mariboru in Sloveniji pričela izvažati tkanine.
V Umetnostni galeriji Maribor so že večkrat izpostavili, da gre v primeru kompleksa MTT za najodličnejši primer industrijske stavbne dediščine v Sloveniji, ki bi bil lahko za vedno izgubljen. Po neuspešnih prodajah se objekt, ki leži ob reki Dravi v Melju, še vedno prodaja po kosih. Velik del kompleksa sestavlja skoraj nedotaknjena arhitektura Saše Deva in Jaroslava Černigoja.
“Proizvodno-skladiščni kompleks se nahaja na naslovu Kraljeviča Marka ul. 19, Maribor. Nepremičnino zaznamuje odlična prometna lokacija v bližini centra mesta, glavne železniške postaje in avtocestne povezave Ljubljana-Maribor-Dunaj-Budimpešta. Proizvodno-skladiščni objekti so bili zgrajeni okoli leta 1960 in so v slabšem stanju, potrebni temeljite obnove oz. rušitve. Skupna neto tlorisna površina objektov znaša 23.700 m2 z 24.739 m2 zemljišča. Možen je tudi nakup posameznega objekta znotraj kompleksa,” pa navajajo v DUTB.
V UGM-u si ob tem želijo, da bi mesto ustrezno zaščitilo to kulturno dediščino, v njej vidijo tudi možnost revitalizacije Melja, kar podpira tudi aktualna mestna oblast.
