Ko si danes tako na hitro pogledal obiskovalce bolšjaka in “gužvo pred štanti”, se ti je kaj hitro posvetilo, da se bližajo prazniki. Pričakovala sem sicer vsaj tu in tam kakšno oljčno vejico, glede na današnjo cvetno nedeljo, a teh sicer ni bilo, je pa bila danes na bolšjaku pestra izbira bolj kot ne domačih dobrot, pod katerimi se bo pri marsikom prihodnje dni šibila praznično obložena miza.

Volilna kampanja kar na bolšjaku

Pa saj do sedaj že vsi, bolj ali manj redni obiskovalci in ljubitelji sejma vemo, da je bolšjak vedno na tekočem z aktualnim dogajanjem. Danes se je vnovič izkazalo, da je temu tako. Ne le, da je bil današnji sejem v pripravi na veliko noč, temveč tudi na še eden dogodek, ki se bo zvrstil letos aprila.

Volitve namreč. Danes nas je tako ob vhodu pozdravil del ekipe stranke Vesna, kjer so se odločili, da bodo bodoče volivce nagovorili nikjer drugje kot ob obisku nedeljskega kramarja. Inovativno, ni kaj. Sicer pa je bilo tudi sicer dogajanje tudi sicer živahno, tudi danes pa je, kot že tolikokrat prej, največ obiskovalcev krožilo med štanti s hrano.

Ker se tudi sama uvrščam med tiste, ki vsako leto praznujemo veliko noč kot zapove tradicija, saj veste, s šunko, hrenom, kruhom in pirhi, seveda vem, kako se pripravi praznična košara, ki jo nato nesemo k “žegnu”. Temu je pač treba priznati svojo veljavo, saj je vsekakor pomemben del praznovanja in čeprav je do velike noči še teden dni, je bilo povpraševanje po velikonočnih dobrotah že danes precejšnje.

Letos bo na mizi tudi šunka krškopoljca

Danes je tako na kramarju že dišalo po praznikih. Pa dobesedno. Priznam, da me tisti vonj po “zelhanem”, ki vate udari vsakič, ko se sprehodiš mimo stojnic in mesnic na dveh kolesih, bolj kot ne odvrne od nakupa, če že ne zmoti. Danes pa se je zdel ravno prav. Občutek je bil prav takšen, kot na veliko soboto, ko vsa kuhinja diši po velikonočnih jedilih.

Najpomembnejši del žegna, ki mu posvetim največ časa, je izbira šunke. Pravzaprav je od šunke odvisen cel velikonočni zajtrk, saj prav od šunke največ pričakujemo. Šunka je tista, na katero stavimo največ, in nas običajno preseneti tako ali drugače. Saj veste, da ni suha “kot prga” pa da ni premastna, pa da ni preveč (ali premalo) zelhana, pa da je sočna. In še bi lahko naštevali.

Največ kupcev je tako čakalo na svoj kos prekajenega ali šunke, ki jih je bilo mogoče kupiti po približno deset evrov. Mogoče je bilo kupiti tudi klobase in druge velikonočne dobrote, v eni izmed potujočih mesnic pa so ponujali tudi velikonočne mesnine krškopoljskega prašiča. Sicer ne tistega, ki sedaj zadovoljno kruli na Studencih in ga vsi Mariborčani še kako dobro poznamo, saj mu je še pred svojim prihodom uspelo dvigniti toliko prahu, kot to uspe le redkokomu (tudi na dveh nogah), ampak nekega drugega krškopoljca.

Danes je bilo tako mogoče kupiti šunke krškopoljca, pred tržnico pa jih je bilo mogoče tudi pokusiti. Meso krškopoljskega prašiča v zadnjem času postaja vedno bolj cenjeno, predvsem zaradi pozitivnih učinkov na zdravje.

Ne pozabite na okrasitev mize

Danes je bilo sicer mogoče kupiti tudi domač hren, ter jajca, ki so nepogrešljiv del velikonočne košare. Sladkega kruha sicer še ni bilo na bolšjaku, so pa zato nekateri prodajalci že ponujali druge sladke dobrote. Po štiri evre in pol za pol kilograma je bil tako naprodaj sadni kruh, v katerem so bile poleg fig še brusnice, marelice, breskve, slive, rozine in drugo sadje, pa tudi potica.

Potica je, čeprav je k žegnu ne nesemo, marsikje kraljica velikonočnega praznovanja. Vsaj pri nas, ker si jo privoščimo dvakrat na leto, in sicer za božič in ob veliki noči. Danes je bilo tako mogoče kupiti potice z različnimi nadevi, med njimi klasične orehove ali potratne, cena pa je znašala med deset do štirinajst evrov. 

Še vedno je aktualna tudi sezona zelenega zlata, oziroma regrata, za katerega je bilo treba odšteti deset evrov po kilogramu.

Sicer pa ob prihajajočih prazničnih dneh nikakor ne gre zanemariti tudi okrasitve. Pa ne le pirhov, ki jih bomo zaužili, ampak tudi okrasitve doma nasploh. Marsikdo je s seboj domov odpeljal pisanega zajčka iz sena, kupiti pa je bilo mogoče tudi lično izrezljane zajčke, piščeta ter podstavke za jajca, umetelno poslikane pirhe in košare različnih velikosti. Še malo in praznovanje se lahko prične.