V preteklosti smo bili v Mariboru velikokrat deležni prometnih nesreč na Ptujski cesti. Zato smo preverili, koliko prometnih nesreč je obravnavala policija in zakaj je prišla do nesreč. Kot so za nas pojasnili na PU Maribor, je  policija v prvih petih mesecih leta 2022 na Ptujski cesti v Mariboru obravnavala 37 prometnih nesreč. V istem obdobju lani pa 31.

Toliko nesreč, je bilo na Ptujski cesti v preteklosti:

  • leta 2021 je bilo obravnavanih 97 prometnih nesreč
  • leta 2020 je bilo obravnavanih 75 prometnih nesreč
  • leta 2019 je bilo obravnavanih 90 prometni nesreč
  • leta 2018 pa je bilo obravnavanih 92 prometnih nesreč

Kot so še v nadaljevanju pojasnili, so najpogostejši vzroki prometnih nesreč na Ptujski cesti nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje pravil o prednosti in neustrezna varnostna razdalja.

Letos se je na Ptujski cesti poškodovalo že 13 ljudi

V prvih 5 mesecih letos je 13 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe, hudo telesno poškodovanih ni bilo, v istem obdobju lani je 11 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe in 1 udeleženec hude telesne poškodbe. Leta 2021 celotno leto je 30 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe in 3 udeleženci hude telesne poškodbe, 2020 je 24 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe in 1 udeleženec hude telesne poškodbe. Leta 2019 je 24 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe, 2 udeleženca hude telesne poškodbe, 1 udeleženec je v prometni nesreči umrl. Leta 2018 je 28 udeležencev utrpelo lažje telesne poškodbe, 1 udeleženec hude telesne poškodbe, 1 udeleženec je v prometni nesreči umrl.

“Največkrat pride do prometnih nesreč v odseku 0246 oziroma iz smeri Tržaške ceste v smeri Miklavža na Dravskem polju,” so še pojasnili na policiji.

Do nesreč pride v največjem deležu zaradi človeške napake

Ne glede na vse politike, pristope in ukrepe, se je potrebno zavedati, da je človek odločilni faktor za kar 93 odstotkov prometnih nesreč, so za nas pojasnili na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP). “Vsi, ki načrtujejo, gradijo, upravljajo, in uporabljajo ceste in vozila, si delijo odgovornost za preprečevanje ali zmanjšanje posledic trka, tisti, ki se po trku odzovejo, pa za lajšanje poškodb. Znanje voznikov, dobro poznavanje cestnoprometnih predpisov in obvladovanje motornega vozila, so nujni predpogoji za varno udeležbo na cestah. K temu je potrebno dodati še vožnjo brez alkohola, psihoaktivnih snovi, drog, in da je voznik v dobrem psihofizičnem stanju,” še dodajajo.

Ptujska cesta, kjer pride velikokrat do prometnih nesreč, Foto: Posnetek zaslona.

Izpostavili so še uporabo mobilnega telefona oziroma drugih naprav, ki motijo voznikovo pozornost. “Pri hitrosti 100 km/h v petih sekundah, kot povprečno gleda na mobilni telefon, voznik prevozi 139 metrov na slepo, pri vožnji 130 km/h pa več kot 180 metrov. Pripetost z varnostnim pasom, spoštovanje omejitev hitrosti, prilagojena vožnja glede na razmere na cesti in spoštovanje vseh udeležencev v prometu prav tako predstavljajo pomemben segment varnosti,” opozarjajo.

“Vizija nič”, po kateri infrastruktura ne bo dejavnik in vzrok prometnih nesreč

Goran Jovanović, presojevalec varnosti cest na AVP je glede infrastrukture in voznikov enoslednih motornih vozil pred časom podal naslednji sestavek, del katerega vam pošiljamo v delu, ki se nanaša na infrastrukturo: “V Sloveniji imamo cca. 38.800 km javnih cest, od tega je 6.541 km državnih cest, 616 km avtocest, ostalo pa so občinske ceste. Smo ena prvih evropskih držav, ki je implementirala direktivo Evropskega parlamenta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture št. 2008/96/ES. Direktiva je uvedla nove načine zagotavljanja varnosti cestne infrastrukture, tako obstoječe, kot tudi načrtovane. Pod okriljem Agencije za varnost prometa delujejo presojevalci varnosti cest, ki so usposobljeni in akreditirani v skladu s Pravilnikom o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest, Uradni list RS, št. 50/11.”

Kot je v nadaljevanju še dodal, je bilo predvideno, da se bodo presoje varnosti cest opravljale zgolj na cestah V. in X. evropskega prometnega koridorja, vendar so v Sloveniji že takoj pričeli s presojami tudi ostalega cestnega omrežja in sicer predvsem tistega, kjer so se zgodile hude prometne nesreče. “Lahko trdimo, da je področje cestne infrastrukture osredotočeno in usmerjeno k ‘Viziji nič’, torej udeležencem cestnega prometa zagotoviti takšno infrastrukturo, ki ne bo dejavnik in vzrok prometnih nesreč. Izzivov za prihodnost nam ne manjka tudi v naseljih, kjer se srečujemo z vedno višjimi hitrostmi elektrificiranih enoslednih vozil, ki si delijo prostor s pešci in kolesarji,” dodaja Jovanović.

Cilj ostaja enak kot v preteklih letih: pravočasno odkrivanje neustreznih gradbenih in prometnih rešitev v fazi načrtovanja in uporabe cest z namenom zmanjševanja vzrokov prometnih nesreč, ki jih prispeva cestna infrastruktura.

Agencija za varnost prometa s svojimi akcijami izvaja usposabljanja in ozavešča vse skupine ljudi, od predšolskih pa do tretjega življenjskega obdobja in vse vrste udeležencev. Obseg nacionalnih preventivnih akcij smo letos povečali za 100 odstotkov, iz 16, na 31 tednov, kar je razvidno iz koledarja akcij.

“Z letošnjim letom smo uvedli tudi novo akcijo za varnost voznikov e-skirojev. Poleg tega izvajamo ter soorganiziramo še vrsto dodatnih aktivnosti, s katerimi spodbujamo varno udeležbo v prometu za vse. O tem tudi ažurno poročamo na spletišču AVP ter na kanalih družbenih omrežij,” je zaključil Jovanović.