V Glaserjevem salonu z galerijo v Malečniku bo v petek, 21. aprila, ob 18.00 uri, potekala osrednja slovesnost ob 2. Glaserjevem festivalu, ki se bo v Malečniku odvijal od 19. do 23. aprila. Rdeča nit letošnjega festivala je kulinarika. 2. Glaserjev festival poteka pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko, ki bo zbrane na osrednji slovesnosti 21. aprila tudi nagovorila.
V petih dneh se bodo zvrstili različni dogodki za otroke in odrasle. Festival se bo začel danes (v sredo) ob 10. uri s čajanko za osebe s posebnimi potrebami. Danes se bosta odvili še dve delavnici: kaligrafska delavnica za otroke in delavnica peke janeževih upognjencev, vlečenega testa in sladkih cevk po recepturah malečniških šolskih sester. Zvečer sledi odprtje zgodovinske razstave Ko o zemlji in kruhu spregovorijo arhivi.
V četrtek se bodo v delavnici peke peciva po recepturah malečniških šolskih sester preizkusili otroci, zvečer pa bo v trinadstropni župnijski vinski kleti vinsko-glasbeni večer: Vino in kitara z Adijem Smolarjem (vstopnina 20 eur). Obiskovalci bodo lahko degustirali več kot 20 vzorcev vin lokalnih vinarjev. Prav tako je v ceno poleg glasbe vključeno kulinarično razvajanje.
V petek bosta zbrane nagovorila Irena Šinko in dr. Janez Bogataj
Osrednji dogodek festivala bo v petek ob 18. uri s posebno slovesnostjo v Glaserjevem salonu. Premierno bo predstavljena knjiga Malečniška kuharica, v kateri bodo zbrani starodavni recepti šolskih sester, ki so do 2. svetovne vojne delovale v Malečniku. Knjigo bo izdala Celjska Mohorjeva založba. Udeležence bosta nagovorila ministrica Irena Šinko in etnolog dr. Janez Bogataj, pisec spremne besede h knjigi. V glasbenem delu programa bodo sodelovali otroci Osnovne šole Malečnik. Ob tej slovesnosti bo redovnicam iz Slovenske Bistrice, ki so naslednice malečniških šolskih sester, podeljen Glaserjev srebrnik kot znamenje hvaležnosti za njihovo zgodovinsko delovanje v Malečniku. V soboto se bodo udeleženci festivala podali na romanje-ekskurzijo v Belo krajino, kjer si bodo v Črnomlju med drugim bodo ogledali etnološki muzej, nato pa se preizkusili na delavnici peke črnomaljske preste.
Festival se bo zaključil v nedeljo v romarski cerkvi Matere božje na Gorci, kjer bo najprej spominska maša za Marka Glaserja, po njej pa polaganje venca na njegovo grobnico pred cerkvijo.
Glaserjev festival nosi ime po duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu in narodnem buditelju Marku Glaserju (1806 – 1889), ki je skoraj pol stoletja vodil župnijo v Malečniku. Je nesporno ena najpomembnejših osebnosti tako za slovensko kot tudi avstrijsko Štajersko in Koroško, saj mu je škof Anton Martin Slomšek, s katerim sta bila osebna prijatelja, zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Zaradi izrednih zaslug je Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je prav Glaser eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za Cerkev in državo tako imenitnega dejanja. Visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo 6. novembra 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru. Slomšek je Glaserja še prej, 1. septembra 1859 imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru. Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Marko Glaser je bil
odlikovan tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Marko Glaser je v Malečniku in širše kot župnik pustil ogromen pečat. Pozidati je dal kapelice znamenitega križevega pota na Gorco, furlanski slikar Brollo je v njegovem času poslikal tako župnijsko kot romarsko cerkev Matere božje na Gorci (štajerski gotski biser), obnovil je oltarje, prenovil župnišče in gospodarsko poslopje z najstarejšo prešo v kraju, bil je med začetniki šmarnične pobožnosti na Slovenskem. Prizadeval si je za to, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe in v ta namen zgradil samostan in iz Eggenberga v Malečnik pripeljal šolske sestre, ki so začele z vzgojnoizobraževalno dejavnostjo. Za kmete je prirejal sadjarske tečaje in sploh bil prenovitelj duhovnega in kulturnega življenja v kraju in tudi izven njega.
Izkušnje s prvega festivala so dobre
Lanskoletni 1. Glaserjev festival je po besedah župnijskega upravitelja v Malečniku dr. Sebastijana Valentana zelo dobro uspel. Odziv obiskovalcev je bil dober, vsi dogodki so bili lepo obiskani. “Letos pričakujemo še več ljudi. Mislim, da so naši lokalni prebivalci zelo lepo sprejeli sodelovanje z različnimi društvi in organizacijami, kar je tudi glavni namen takšnega festivala.” Lanski festival je bil sicer v prvi vrsti namenjen predstavitvi osebnosti Marka Glaserja ter njegovega delovanja. “Računamo, da bomo vsako leto dajali poudarek drugemu segmentu,” je zaključil Valentan.
