Konec preteklega leta je bilo v Sloveniji 191 prosilcev za mednarodno zaščito in 624 oseb s priznano mednarodno zaščito. Na področju Maribora živi skupaj 205 oseb s priznano mednarodno zaščito.
Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tudi oseba, ki meni, da bi bilo ob vrnitvi v matično državo ogroženo njeno življenje ali svoboda oziroma bi bila lahko izpostavljena mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju, pojasnijo na straneh ministrstva za notranje zadeve.
V integracijski hiši v Mariboru prebiva trenutno 24 oseb z priznano mednarodno zaščito. Štiri so nastanjene v stanovanjih v lasti MJU, ostali pa na zasebnih naslovih. »Pri iskanju zasebne nastanitve osebam z mednarodno zaščito pomaga Društvo Odnos, ki izvaja projekt pomoči pri vključevanju v okolje (sofinancirano iz AMIF sredstev),« nam pojasnijo na Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.
Zelo pomembno je sodelovanje s šolskimi svetovalnimi službami
Po pridobitvi mednarodne zaščite je posamezniku oz. družini za pomoč pri vključevanju dodeljen svetovalec za integracijo, ki nudi potrebno podporo, spremlja uspešnost integracije in ugotavlja morebitne vzroke neuspešnosti oziroma težav.
Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.
»Pri načrtovanju integracijskih aktivnosti za odrasle se tesno sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje kot tudi nevladnimi organizacijami, zaradi spremljanja uspešnosti vključitve v izobraževanje pri otrocih in mladostnikih pa je zelo pomembno sodelovanje s šolskimi svetovalnimi službami,« pojasnijo.
Osebe napotene na 300-urni tečaj slovenskega jezika
Znanje jezika, kot dodajo na uradu, bistveno pripomore k hitrejši vključitvi v novo okolje: »Tako so osebe z mednarodno zaščito napotene na 300-urni tečaj slovenskega jezika, prav tako se za njih izvaja orientacijski tečaj, na katerem spoznavajo delovanje sistemov v državi – šolstvo, zdravstvo, zaposlovanje, sociala, običaje, vrednote in kulturne razlike. Osebam z mednarodno zaščito so v veliko pomoč tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe pomoči pri integraciji.«
Ker so osebni stiki omejeni ali celo onemogočeni, se je delo na področju integracije prilagodilo novim razmeram. Tako se je za posredovanje informacij in za delo z osebami z mednarodno zaščito pričelo dodatno uporabljati tudi druge komunikacijske kanale.
Kot pojasni Katarina Štrukelj, se osebe z priznano mednarodno zaščito v času epidemije srečujejo s podobnimi težavami kot državljani Republike Slovenije. »Ker so osebni stiki omejeni ali celo onemogočeni, se je delo na področju integracije prilagodilo novim razmeram. Tako se je za posredovanje informacij in za delo z osebami z mednarodno zaščito pričelo dodatno uporabljati tudi druge komunikacijske kanale: FB skupina, Whatsapp, Zoom, elektronska pošta Prav tako se v največji meri poskušajo še naprej izvajati programi pomoči in aktivnosti, seveda v obliki, prilagojeni razmeram – npr. tečaj slovenskega jezika se izvaja na daljavo.«
