V vinogradu Univerzitetnega centra za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so danes po več letih izvedli trgatev za predikatno vino sauvignon. Za datum te posebne trgatve so izbrali rojstni dan nadvojvode Janeza, ki velja za začetnika sodobnega vinogradništva na Štajerskem.
Poleg visokih sladkornih stopenj ga odlikuje poseben okus
Pogoji za takšno trgatev niso izpolnjeni vsako leto, temveč samo v posebno dobrih, suhih in sončnih letih, ko grozdje dočaka jesen primerno zdravo in sladko. Lansko leto je bilo idealno, zato so na sedmih arih fakultetnih vinogradov pustili do danes neobranih okoli 800 trsov sorte sauvignon, ki je v preteklosti že dala dobre rezultate.
Pridelava takšnega vina traja vsaj dve leti in njegova količina je mnogo manjša od pridelave običajnega vina. Poleg visokih sladkornih stopenj ga odlikuje poseben okus. “To so popolnoma drugi okusi kot pri svežih vinih. Lahko se okusi suho sadje, fige, med in podobno,” je povedal Kramer.
Po njegovih besedah je vino sladko, vendar še vedno vsebuje dovolj kislin, da ohranja vinski okus. Za to se je zahvaliti ugodni južni legi za sauvignon na Meranovem, kjer je dovolj sonca, da grozdje dozori in se zaradi višine in vetra s Pohorja grozdje ohrani zdravo do trgatve suhih jagod pozimi. Plodove na trsih so morali vmes zaščititi pred ptiči, po današnji trgatvi pa sledi še previdno delo v stiskalnici in kleti.
Pred šestimi leti so na isti lokaciji obrali in nato pridelali predikatno vino sauvignon suhi jagodni izbor 2015, ki je pobral najvišje nagrade na vseh ocenjevanjih, ki se jih je udeležil. Postal je prvak v kategoriji sladkih vin na lanskem Salonu Sauvignon na Ptuju ter prejel veliko zlato medaljo Vino Slovenija na lanskem Pomurskem sejmu in nagrado Stanka Čurina.
Meranovo je vinogradniško posestvo nad Limbušem pri Mariboru, kjer je nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški (1782- 1859) leta 1822 postavil temelje sodobnega vinogradništva na Štajerskem. Obnovil je vinograde in z ustanovitvijo vinogradniške šole omogočil domačinom spoznati tehnologijo pridelave vrhunskega vina.
Tradicijo vinogradništva na 15 hektarjih tega posestva nadaljuje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki ima tam med drugim tudi klet, okrepčevalnico in spominsko sobo. Tam med drugim vodi tudi gensko banko vinske trte.
