Mislim, da je z “irish pubi” po svetu približno enako, kot z obrati hitre hrane McDonald`s. Če ljubiteljem burgerjev in krompirčka v tuji državi, kjer po možnosti ne poznajo niti besedice tamkajšnjega jezika, je pogled na oazo Big Maca primerljiv odkritju vode v puščavi. No, predstavljam si, da je pri pivoljubih enaka zgodba, ko naletijo na irish pub tam nekje bogu za hrbtom. Če ne drugega,  bo “ziher” Guinness, kar pa je tako ali tako za marsikaterega pivoljuba (tudi sama se uvrščam mednje), enako kot sladica po jedi.

Patrick`s bo praznoval četrt stoletja

Irish pubi pa so sicer tudi dodana vrednost mestu. Čeprav veljajo dokaj ohlapne smernice, kako naj bi izgledali, so si vsi po svetu podobni, vsaj glede na ponudbo in interier, vsem pa je skupen vsaj bogat asortiman piva, zato bi lahko mirne volje rekli, da je irish pub že sam po sebi franšiza, ki ima po vsem svetu zavidljivo število oboževalcev. Da je temu tako, dobro vemo tudi v Mariboru. Patrick`s pub, ki nosi ime po t.i. apostolu Irske, sicer pa rimsko-britanskem škofu, misijonarju ter svetniku, ki bo mimogrede kmalu godoval (na 17. marec, ko pivo dobesedno teče v potokih in se pristaši odenejo v zeleno), bo na Poštni ulici praznoval 25 let.

Podoba, ki jo ima pub danes, je pravzaprav njegova tretja različica, za tiste, ki radi malo pobrskate po spominu, pa se boste zagotovo spomnili lokala Dalmatinec, ki je bil predhodnica današnjega puba, kasneje je na tem mestu zaživela ena prvih kitajskih restavracij v Mariboru (če ne prav prva), dokler ni svoje uspešne zgodbe začel pisati prav Patrick`s. Sprva priljubljena točka ne le pivoljubov, sem so baje radi zahajali tudi nogometaši in druga športna “smetana”, danes pa je Patrickov pub še vedno stalna točka vseh, ki prisegajo na prijeten ambient, dobro pivo, po novem pa tudi okusne prigrizke. 

Če marsikdo (med drugim tudi jaz) ni imel pojma, da v pubu na Poštni strežejo tudi hrano, potem vas bo morda presenetilo tudi dejstvo, da teče že četrto leto, odkar ima pub tudi zgornje nadstropje, v katerem je sedem sob in s teraso, ki ponuja idiličen pogled na Maribor. Samo povem.

“Skewer” ali ražnjič po naše

No, zdaj pa k tistim prej omenjenim prigrizkom. Sedaj zagotovo že poznate način, na katerega nastaja rubrika, ki jo prebirate danes. In sicer tako, da me gostinci postrežejo s tistim, za kar si želijo predstaviti v rubriki. Tokrat je bil to nekakšen mega burger, rečejo mu Patrick`s Skewer, kar v prevodu pomeni nabodalo, v kulinaričnem žargonu pa bi mu rekli ražnjič, in prav to je tudi bil.

Med čakanjem na obrok sem mimogrede ošvrknila tudi digitalni jedilni list in še bolj kot kasneje pogled na tisti mega (beri: zajeten) burger, me je presenetila ponudba vseh jedi, med katerimi je mogoče izbirati v Patrick`s pubu. Izbirati je mogoče vse od perutničk, po katerih so baje najbolj znani, pa burgerjev, steakov, imajo pa celo angleški zajtrk, saj veste tisti s fižolom in slanino, in še bi lahko naštevali. Najdejo se tudi različni sendviči, piadine, krompirčki, nachosi, pa čebulni obročki in pa tipičen angleški “fish and chips”. Skratka Paddy pa ima ponudbo, ni da ni, pa ne samo tipične prigrizke za ob pivu. 

Za poplaknit` ražnjič sem seveda izbrala, kaj pa drugega, pivo. Dajali so me pomisleki, ker je vendarle šlo za “delovno kosilo”, pa malo zato, ker je bila ura ena popoldne, pred mano pa še delovno popoldne, a se nisem odrekla pivskemu užitku in če ne drugega, naročila vsaj pol pinta, (beri malo pivo), točenega temnega Guinnessa.

Z vilicami ali kar z roko?

Po nekaj požirkih me je na mizi pričakal moj veliki burger, nekakšna zloženka, ki je spominjala na to, kot bi dobro obložen burger vrgel v zrak in videl, kaj vse se v njem najde. V Patrick`su to ni bila samo pleskavica in solata, ampak se je v burgerju, ki sta ga zgoraj in spodaj obdajali bombetki, našel poleg pleskavice tudi piščančji file, pa svinjska ribica, pečena paprika, bučke, sir s slanino, in celo kranjska klobasa. Domiselno, da je kaj.

Pravi izziv se je bilo pravzaprav lotiti tega tako imenovanega “skewerja”. Glede na to, da gre za nekakšno mešanico hamburgerja in ražnjiča v enem, sem se odločila, da se ga lotim kar z rokami, in moram povedati, da je bila odločitev prava. Ne glede na to, da so mi bili okusi pečenega mesa in zelenjave znani od prej, pa je bila prava izkušnja sprehod gor in dol po “skewerju”, izbira pravih kosov, okušanje in rezljanje tistih koščkov ter njihov “varen” prenos na krožnik. 

Zraven me je na litoželezni ponvici pričakal tudi “dollar chips”, zlatorjavi krompirčki v cekinih, ki so se odlično podali k žar omaki, preden sem se lotila nadaljnjega pokušanja burgerja. Avtor domiselne kulinarične ideje, sicer pa lastnik lokala Tadej Kovačič, pove, da je na domislico o mega burgerju naletel na popotovanju po Italiji, sicer pa ga obiskovalci radi naročijo zraven k vrčku piva.

Postregli so me tudi s specialiteto puba, hrustljavimi perutničkami v omaki, za katere vse do obiska Patrick`sa nisem vedela, da se tako dobro priležejo ob pivu.

Poleg zares širokega izbora točenih in ustekleničenih piv v Patrick`s pubu ponujajo tudi pisan asortiman rumov in ginov, sicer pa pestro paleto viskijev, ki je prav tako ena izmed “must have” zahtev v pubih.

Skratka, vse, ki vas pot zanese v center mesta, na okušanje izbranih ginov ali ruma, ja tudi teh imajo v pubu precejšen asortiman, ali pa “samo” na eno “pivičko”, prihodnjič ne pozabite k pijači naročiti še prigrizka, pa naj bo to mega burger ali pa katera od drugih specialitet s pridihom po naše.