Na Univerzi v Mariboru je 27. septembra potekala 34. redna seja Senata. Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je senat seznanil o tekočih aktivnosti vodstva, med katerimi je med drugim izpostavil nadaljevanje pogajanj za pridobitev zelene luči za projekt Innovum. Senatorji so tudi sprejeli interventne ukrepe za nemoteno izvedbo pedagoškega procesa v študijskem letu 2022/23, ki narekujejo da bo pedagoški proces na Univerzi v Mariboru v prihajajočem študijskem letu potekal praviloma v živo, in sicer ob upoštevanju smernic NIJZ za varovanje zdravja ter (morebitnih) odlokov Vlade RS.
Na Univerzi v Mariboru se tako za študijsko leto 2022/23 načrtuje temeljna usmeritev, tj. da se pedagoški proces skladno z akreditiranimi študijskimi programi izvede v prostorih fakultet UM (torej neposredna izvedba pedagoškega procesa v vseh primerih, kjer je to ob upoštevanju smernic mogoče). V kolikor to zaradi smernic NIJZ za varovanje zdravja in (morebitnih) odlokov Vlade R Slovenije ne bo mogoče, je v (izjemnih) utemeljenih primerih načrtovana tudi možnost izvedbe na daljavo oz. hibridna izvedba pedagoškega procesa. Slednje je v pristojnosti vodstva fakultet, da se v primeru izjemnih okoliščin pedagoška dejavnost začasno izvede na daljavo.
Senat je v nadaljevanju podal nekaj soglasij
Senatorji so podali soglasje k pristopu k Slovenski skupnosti odprte znanosti, na predlog Univerzitetne knjižnice Maribor. Gre za iniciativo za nacionalni oblak odprte znanosti, katere cilj je povezati deležnike na področju odprte znanosti v Sloveniji v celovito in pregledno ureditev, vzpostaviti enoten, komplementarno delujoč sistem odprte znanosti v Sloveniji na področju storitev, orodij, infrastruktur in izobraževanja, spodbuditi širjenje, izmenjavo in ponovno uporabo znanja na način odprtega dostopa, razviti kompetence za prakticiranje odprte znanosti in vzpostaviti organizacijo usposabljanja za ciljne uporabnike.
V nadaljevanju je senat sprejel splošne akte, ki obravnavajo spremembe na področju pravilnika o kreditno ovrednoteni obštudijski dejavnosti; o ocenjevanju kakovosti; sestavi delovanja senatov članic ter določila s habilitacijskega področja. Senatorji so obravnavali tudi spremembe študijskih programov.
Senatorji so podali predhodno soglasje k pripravi vloge za akreditacijo novega študijskega programa za izpopolnjevanje Delo z otroki/mladostniki s težavami na področju socialnega vključevanja, ki se bo izvajal na Pedagoški fakulteti UM. Študijski program bo namenjen strokovnim delavcem, ki so zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, saj je dejstvo, da konstantno narašča število otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v programih osnovne šole, kader v osnovnih šolah pa je neustrezno strokovno usposobljen.
V postopku pridobivanja soglasja za akreditacijo novega enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Farmacija, je bila Medicinska fakulteta s strani Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu pozvana, da dopolni vlogo. Pred ponovnim posredovanjem v nadaljnjo obravnavo na NAKVIS, je moral soglasje podati še senat.
Senat se je prav tako seznanil še z eno spremembo vloge za akreditacijo novega študijskega programa za izpopolnjevanje, in sicer Zdravstvena nega v psihiatriji, ki se bo izvajala na Fakulteti za zdravstvene vede UM, v okviru katerega bo študent nadgradil, poglobil in razširil znanja s področij preventive duševnih motenj, promocije duševnega zdravja, specialistične ambulantne dejavnosti, dela z odvisniki, forenzike, otroške in mladostniške psihiatrije, psihogeriatrije, urgentnih stanj v psihiatriji in skrbi za kronično duševno bolne. Tudi ta vloga bo posredovana na NAKVIS v nadaljnjo obravnavo.
Senatorji so potrdili izvedbo mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week na temo “Pametni design, znanost & tehnologija — novi izzivi / Smart Design,Science & Technology — New Challenges”, ki se bo odvijala na Fakulteti za strojništvo in katere udeleženci bodo za uspešno opravljene obveznosti prejeli kreditne točke.
Senat je ob koncu potrdil doktorske teme in podal soglasja za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter izvedel volitve v naziv redni profesor ter znanstveni svetnik.