Kot smo poročali, je našo bralko pred kratkim presenetila pošta podjetja Izterjava d.o.o., ki je zahtevalo denar v imenu Mariborske knjižnice. Izkazalo se je, da gre za plačilo zamudnine iz leta 2019. Odgovorne na Mariborski knjižnici smo zato povprašali, zakaj se je terjatev zavlekla za tako dolgo časovno obdobje in ali je v njihovih pristojnostih, da pošiljajo terjatve izpred štirih let. Naša bralka se namreč sploh ni spomnila, za kaj točno se je šlo, kar pa za pretečena štiri leta najbrž ni osamljen primer.

Ljudje se v knjižnico ne vrnejo, dolgi pa ostanejo

Direktorica Mariborske knjižnice, Dragica Turjak, nam je pojasnila, da je bila izterjava izvedena v skladu s predpisi in pravili poslovanja knjižnice. “Dolgovi iz leta 2019 po obligacijskem zakonu niso zastarani, vsak član knjižnice pa se je s podpisom pristopne izjave zavezal, da se bo ravnal po določilih pravilnika knjižnice. S pravilnikom in pogoji poslovanja seznanimo vsakega člana ob vpisu. Med drugim je to plačilo članarine (odrasli), roki izposoje, možnosti podaljšanja roka izposoje, ugodnosti v Moji knjižnici in M-cobissu, pa tudi o obveznosti plačila nastalega dolga, ki je bil evidentiran bodisi zaradi neporavnane članarine ali zaradi zamude pri vračilu gradiva,” je pojasnila.

Knjižnično gradivo je osnovno sredstvo knjižnice in z nevrnjenim gradivom in finančnimi dolgovi smo dolžni ravnati kot dobri gospodarji.

Direktorica knjižnice še je zagotovila, da so bili bralci z vsemi nastalimi dolgovi seznanjeni. V primeru opomina, bi morali obvestilo prejeti na dom, v primeru zamudnine pa informacijo o višini obračunane zamudnine prejeti takoj ob vračilu gradiva. “V primeru, ko je dolg nastal zaradi članarine, so se ob podaljšanju članstva strinjali z vsoto, ki jo bodo plačali. Gradivo so si lahko izposodili, tudi če so zagotovili, da bodo članarino poravnali ob naslednjem obisku. Mnogih ni bilo več nazaj v knjižnico, dolg je ostal in negospodarno bi ravnali, če teh dolgov ne bi terjali,” še je razložila Turjakova.

Naša bralka je sicer zagotovila, da opominov ni prejela, prav tako nima spomina, da bi jo kdo ob vračilu gradiva spomnil na dolg, ker je prepričana, da bi ga potem tudi poravnavala. A ker gre za obdobje izpred štirih let, se seveda dogodka ne spomni več dobro.

Zavleklo se je zaradi menjave agencije, epidemije in nato ponovne aktivacije

Mariborska knjižnica naj bi sicer terjatev pooblaščeni agenciji za izterjavo predala 21. dan po izstavitvi tretjega opomina. To pomeni, da mora oseba najprej zamuditi rok izposoje, po desetih dneh prejeti prvi opomin, nato po še desetih drugega in še po desetih tretjega. Zamudnine se računajo za vsak dan v tednu, razen za nedelje, praznike, dneve izredne zaprtosti in dneve zaprtosti v času poletnega urnika. To pomeni, da bi moralo skupno trajati okoli dva do tri mesece, morda tudi kakšen mesec ali dva več med poletjem, da knjižnica terjatev preda pooblaščeni agenciji in ta potem tudi kontaktira dolžnika.

Kako je torej prišlo do takšnega zamika izterjatve? Kot nam je pojasnila direktorica, so v tistem obdobju zamenjali agencijo za vodenje postopkov izterjatve. Kasneje jih je ohromila še epidemija novega koronavirusa. “Nismo želeli v času epidemije povzročati bralcem skrbi z našo izterjavo, vsi ti postopki so bili takrat ustavljeni. Zadeve smo morali pred ponovno aktivacijo temeljito preveriti in seznami dolžnikov so dokaj obsežni. Preverjali smo tudi vse pravne podlage,” je povedala Dragica Turjak.

Kot je še dodala, so nato, ko so bile vse zadeve usklajene, sprožili izterjavo starih dolgov in pooblastili agencijo, da dolgove izterja v zakonitem roku. Tako so torej vsi “stari dolžniki” v teh dneh prejeli račune, ki so morda stari tudi po nekaj let.