Danes, 21. septembra 2022, se na Glavnem trgu v Mariboru odvija že tradicionalen Dan mobilnosti invalidov v okviru Evropskega tedna mobilnosti, kjer se glavni akterji in društva osredotočajo predvsem na problematiko s katero se soočajo invalidne osebe v Mariboru.

V Mestni občini Maribor si prizadevajo izboljšati pogoje za invalide

Na Dan mobilnosti invalidov se bo zvrstilo ogromno dejavnosti, od evidentiranja infrastrukturnih ovir na poti do mestnega parka do parkirišč pred občinsko stavbo, na Ulici Heroja Staneta 1, kjer potekajo aktivnosti akcije “Pridem, takoj”, na petih parkiriščih pa bodo parkirane invalidske vozičke opremili z napisi “Pridem takoj, samo na pošto sem skočil” in drugimi podobnimi, ki opozarjajo kršitelje na pogosto neupravičeno parkiranje na teh invalidskih parkirnih mestih. “Skupaj s strokovnimi službami Sveta Mestne Občine Maribor se trudimo, da bi mesto Maribor naredili prijazno vsem obiskovalcem, še posebej invalidom. Vabimo vas, da si ogledate predstavnike vseh invalidskih društev in sodelujete v njihovih aktivnostih ter tako pripomorete k boljšemu vsakdanu tistih, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov postali invalidne osebe,” pove Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov MO Maribor.

Že več let zapored se organizira ogromno aktivnosti v v okviru Dneva mobilnosti invalidov. “Mnogo let so se invalidska društva aktivno vključevala v delovanje občinskih organov in Mestnega sveta Maribor in s tem dajala napotke in sugestije, kako urejati življenje v mestu, da bo za vse dobro. Današnji dan poudarja, da se lahko premaguje ovire in da lahko še dodatno opozorimo na vse, kar še moramo postoriti, da bo življenje za vse v našem mestu res lažje,” poudarja Lilijana Zorko, vodja Občinskega Sektorja za socialo in zdravstveno varstvo.

V Mariboru že nekaj mesecev na voljo brezplačen prevoz imenovan Prostofer

Prostofer, nov program, ki je namenjen starejšim od 65 let, je pomemben tudi za invalide, ki ga tudi po tej starosti še posebej pogosto uporabljajo. Člani projekta pozivajo vse, ki so sposobni vožnje, da se pridružijo družini prostovoljcev, ki izvajajo te prevoze in omogočijo, da se bo lahko ta program nemoteno izvajal tudi v prihodnje.

“V Mestni občini Maribor je projekt Prostofer več kot odlično stekel, prisotni smo z dvemi električnimi vozili, opravili pa  smo že 170 prevozov in vsak mesec to število prevozov celo narašča, kar nakazuje na to, da se je projekt dobro ustalil. Največ prevozov beležimo v bolnišnico in zdravstvene dome, kar predstavlja okoli 80% vseh prevozov, preostalih 20% pa predvsem v ustanove javnega značaja – upravne enote, občine ter trgovine. Želimo si brezplačen prevoz omogočiti čimveč starostnikom, ki nimajo svojcev oz. drugih oseb, ki bi jih lahko peljali,” pojasni Miha Bogataj, direktor Zlate Mreže.

“Brez voznikov prostovoljcev tudi projekta Prostofer ne bi bilo. Trenutno imamo 12 voznikov, želeli pa bi si, da bi jih imeli več, vsaj 20, tako da vozniki ne bi bili preobremenjeni z vožnjami. Za vse, ki si želijo prevoza, se svetuje, da nas o tem obvestijo vsaj 3 dni vnaprej na številko 080 10 10, ki je starostnikom na voljo vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00 ure,” še doda Bogataj

Tudi druga mariborska društva prispevajo svoj delež pri pomoči invalidnim osebam

Na današnjih stojnicah so se predstavila najrazličnejša društva in združenja, ki s svojo predanostjo delu skušajo čimbolj pomagati invalidnim osebam, med drugim tudi podjetje Soča oprema, ki poudarja, da se trudijo svoje medicinske pripomočke čimbolj prilagoditi potrebam vsakega posameznika. “Smo podjetje, ki se ukvarja z medicinsko-tehničnimi pripomočki ter smo pogodbeni dobavitelj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Tendenca medicinsko-tehničnih pripomočkov se odvija v smeri elektrizacije vseh naprav in individualizacije pripomočkov za vsakega posameznika, da pripomoček dobi svoj pravi pomen,” pojasnjuje Miha Jesenek, predstavnik podjetja Soča oprema.

Na dogodku se je predstavilo tudi Društvo študentov invalidov Slovenije. “V Društvu študentov invalidov Slovenije se ukvarjamo z najrazličnejšimi aktivnostmi, med drugim z organiziranim prilagojenih prevozov za naše člane, smo pa tudi izvajalci osebne asistence. Našim članom ponujamo obštudijske aktivnosti, kot npr. družabne igre v okviru mesečnih srečanj, ki sicer pokrivajo raznovrstne tematike ter brezplačno fotokopiranje za študijske potrebe in pomoč pri prilagoditvi študijske literature,” nam pove študentka Afrodita, članica Društva študentov invalidov Slovenije.

Veliko študentov invalidov se srečuje tudi s težavami pri njihovih nastanitvah v študentskih domovih. “Imamo študente – člane, ki so s prilagoditvami lahko bivali v študentskih domovih, za njih je bilo tudi praviloma dobro poskrbljeno. Kar pa se tiče samega študija, želimo poudariti, da so nekatere fakultete dobro prilagojene potrebam naših študentov – invalidov, sploh tistih na vozičkih ter tistih, ki so slepi oz. slabovidni, vedno pa obstajajo tudi izjeme, ki so slabše prilagojene in takrat v največji možni meri skušamo pomagati mi,” še pove Afrodita.

V Društvu bolnikov po možganski kapi Podravje se zbirajo že od leta 2003. V Sloveniji pa je takšnih in podobnih društev že več kot 23. Vanj se prostovoljno vključujejo ljudje, ki so preboleli možgansko kap, njihovi svojci in prijatelji ter strokovnjaki s področja zdravstva in sociale. Izvajajo različne programe, ki so usmerjene v izboljšanje kvalitete življenja tovrstnih ljudi in krepitev socialne mreže posameznika. V ta namen organizirajo strokovna predavanja in delavnice, preventivne akcije in druženja.

Naše največjo invalidno društvo v Mariboru tudi letos uspešno zastopalo pravice invalidnih oseb

V Društvu gluhih in naglušnih Podravja pomagajo predvsem gluhim, naglušnim in gluhoslepim posameznikom ter osebam, ki imajo še druge kombinirane invalidnosti. “Eden najbolj pomembnih programov, ki jih izvajamo, je pomoč na domu, ki ga izvajamo predvsem za starejše člane društva, ki potrebujejo takšno pomoč in to že od leta 2000. Šport in rekreacija sta nam v društvu zelo pomembna in naši člani vsako leto osvajajo številne medalje in pokale, kar nakazuje na to, da so tudi gluhi in naglušni dobri športniki, ki jim zagotavljamo redne vadbe in priprave na športne tekme,” poudarja Milan Kotnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Podravje.

“Trudimo se tudi  ozaveščati javnost o gluhih in naglušnih ljudeh. Tudi sam brez slušnega aparata ne slišim prav dobro. Gluhi in naglušni smo sicer majhna skupnost ljudi, ki pa smo izredno povezani in si večkrat priskočimo na pomoč. Naše društvo je več kot le skupnost gluhih, za mnoge predstavljajo naši prostori kar drugi dom. Želimo se boriti tudi proti osamljenosti, ki je pri gluhih posameznikih večkrat prisotna,” še za konec doda Kotnik.