Potem ko je praktično odraščal v turističnega delavca in se je zdela edina logična poteza, da nekoč to tudi postane, se je po nova znanja odpravil sprva na slovensko obalo, nato pa se kalil v tujini. Vse z zavedanjem in željo, da ta ponese domov in tudi iz Maribora pomaga ustvariti mesto, ki bo šlo po poti stare slave. Le da tokrat ne industrijske, temveč turistične. Domov ga je pripeljala ljubezen, tako do njegove življenjske sopotnice, pa tudi do “totega našega Maribora”, ta pa ga pokonci drži še danes. Čeprav mu sprva prav njegovo mesto ni ponudilo roke, ampak celo obrnilo hrbet, ni obupal in je poskušal najti način, da njuno sodelovanje vendarle postane dialog. Ta danes obstaja pod imenom Explore Maribor. Miha Lešnik je vodja prodaje mariborskega hotela City, hkrati pa eden tistih, ki domov, potem ko je prepotoval dobršen del sveta, ne prinese spominkov, ampak še večjo ljubezen do svojega mesta in nova znanja, kako bi lahko postal turistično (še bolj) atraktivna destinacija. Je eden tistih, ki v naše mesto trdno verjame, entuziazma in navdušenja pa mu prav tako ne zmanjka, zato je prav tisto, kar Maribor še kako potrebuje.
Kje ste nabirali izkušnje za delo v turizmu?
Praktično vse od otroštva sem povezan s turizmom, tudi vsa nadaljnja dela, ki sem jih opravljal, so bila povezana s turizmom. Najprej sem aktivno sodeloval pri organizaciji Festivala Lent, moj stric je bil namreč znan organizator mariborskih dogodkov, Smiljan Kreže, tako da sem sodeloval pri organizaciji številnih koncertov in podobnih dogodkov v Mariboru. Ko sem stopil na samostojno pot, sem preko gostinskih lokalov začel nabirati prve izkušnje. Dolgo sem razmišljal, kaj si v življenju želim početi in vedno sem se našel v vlogi gostoljubne, komunikativne osebe, ki rada pomaga drugim, zato se je študij turizma zdel prava izbira. Odpravil sem se študirat na Fakulteto za turistične študije v Portorož. Destinacija ponuja veliko več priložnosti za zaposlitev kot Maribor, tako da sem praktično že v času študija relativno hitro dobil službo v hotelu Kempinski Palace Portorož. Začel sem praktično iz ničle, najprej sem denimo poliral pribor. Korak po korak sem oblikoval svojo pot, nato pa sem izkušnje nabiral še v hotelu Kempinski Grand Hotel des Bains v St. Moritzu. Veriga namreč omogoča vsem zaposlenim, da se preizkusijo tudi v drugih hotelih, ki so pod njihovim upravljanjem. Kasneje me je pot pripeljala domov, saj sem v času dopusta doma spoznal Manjo, ki je sedaj tudi moja žena.
Kakšna turistična destinacija je torej Maribor?
Maribor je bil v preteklosti industrijsko mesto, po razpadu Jugoslavije je precej časa iskalo svojo identiteto in zdi se mi, da smo jo našli prav v turizmu. Maribor kot turistično mesto je primerljivo z marsikatero prepoznavno destinacijo v evropskem in svetovnem merilu. Kamorkoli sem potoval in si ogledoval prepoznavna druga največja mesta v državah, kar velja tudi za Maribor, sem dobil občutek, da ima prav te lastnosti tudi naše mesto, pa naj gre za lepe restavracije ob reki, vinske griče, Pohorje v bližini. Maribor je nebrušen diamant in ima potencial, ki ga ne izkorišča.
Miha Lešnik, osebni arhiv
Zakaj je po vašem mnenju temu tako, kako bi ga lahko izkoristili?
Mislim, da ima mesto precejšen potencial v ljudeh. Maribor na videz deluje rahlo zaspano, deloma apatično mesto, zato se zdi, kot da ljudje niso prepričani v to, kar imamo. Obstaja pregovor, da je mesto turistično toliko uspešno, kot je lokalno prebivalstvo zadovoljno z življenjem v mestu. Na obali denimo se ljudje pritožujejo le nad slabim vremenom, pri nas pa se pritožujejo nad življenjem, kako se kaj ne da, kroži kup zgodb z negativnim prizvokom, ki sprožajo zavore. Veliko ljudi sem spoznal, ki Maribora še niso zapustili, ali pa so šli le čez mejo. Mislim, da se ne zavedajo, kako visoka kvaliteta življenja vlada v Mariboru. Nekatere reči so za nas samoumevne, denimo pitna voda iz pipe, da imamo naravo praktično v neposredni bližini mesta. Ljudje iz tujine v marsikateri panogi veliko bolj cenijo Maribor kot mi sami. Mislim, da je rezultat tega tudi dejstvo, da ljudje tukaj hitro obupajo nad idejami, projekti, izgubijo zagon. Zase lahko rečem drugače. Ko dobim idejo, se v nov projekt podam z vsem srcem, skoraj brezglavo, a sem prepričan, da ali bo to zgodba o uspehu ali pa se bom naučil česa novega in drugič to naredil bolje.
Zakaj je po vašem mnenju, kot ste dejali, zavedanje ljudi na točki, ko se jim zdi situacija v Mariboru samoumevna?
Vsi smo se tukaj rodili in vsak dan hodimo mimo. Ves čas gledamo skozi prizmo sebe, kar je velika napaka v turizmu. Je pa razumljivo, saj ljudje na tak način funkcioniramo. V zvezi z najstarejšo trto sem govoril z vinarjem iz Kalifornije, ki se je pohvalil s prostranim vinogradom. Ko sem ga vprašal, ali ve, kje je najstarejša vinska trta na svetu, mi je odgovoril, da v Franciji in da si jo je, kot vinski entuziast, ogledal v živo. Podučil sem ga, da temu ni tako, in lahko vam povem, da je bil vidno presenečen. Naslednji dan je sedel v avto in se odpeljal v Maribor. Takrat sem se začel zavedati, kaj imamo v Mariboru.
Ste vodja prodaje v hotelu City. Kako vam je delo v tujini pomagalo pri sedanji zaposlitvi?
Približno deset let me ni bilo v Mariboru, zato sem ves čas tekom študija, ko smo na teoretičnih in praktičnih primerih spoznavali različne destinacije in delovanje različnih sistemov, znanje nekako samodejno preslikaval na Maribor. Zanimalo me je, kaj naše mesto nudi, kako funkcionira, ta misel po domu mi je dajala energijo, da sem se še bolj razvijal, ker sem imel željo, da bom novo znanje prinesel domov. Ugotovil sem, da je Maribor posebna turistična destinacija.
Moja velika strast pa so sicer potovanja, obiskal sem denimo Kitajsko, Rusijo, Ameriko, Mehiko, praktično vse države v Evropi, obiskal sem tudi tropske destinacije, kot so Sejšeli, Bahami, Združeni arabski emirati, v vsakem kraju sem iskal vzporednice z mestom Maribor. Spoznal sem toliko različnih ljudi in kultur, da, ko se ozrem nazaj, ugotovim, da sem pravzaprav uspel narediti skupek vseh dobrih praks, ki jih lahko tukaj izkoristimo v dobro razvoja mariborskega turizma.
Kakšno je vaše delo vodje prodaje?
Razlika je v tem, kaj dela vodja prodaje v teoriji in praksi. V teoriji skrbi za prodajo namestitvenih kapacitet, seminarskih dvoran in gostinskih storitev. Obenem vodja prodaje pripravlja tudi hotelske dvorane, pomiva posodo, a zame ni nobeno delo pretežko, saj sem praktično izkusil vse stopnje delovnega procesa v hotelirstvu. Le direktor še nisem bil.
Kako štirizvezdični hotel, kot je City, zagotavlja ustrezen kader?
Kjerkoli sem delal, so težave s kadrom. Fluktuacija je v hotelirstvu izjemna. Ko sem delal v verigi Kempinski, ki razpolaga s približno 70 hoteli po vsem svetu, je bila fluktuacija še bolj izrazita. Tujci iz različnih držav prihajajo na delo, ustvarijo kapital in se vrnejo domov. V našem hotelu opažam, da so zaposleni večinoma Mariborčani, ki jim delo v domačem kraju nekaj pomeni. Zato so zvesti, marljivi in gredo skozi vse dobro in slabo skupaj. Delamo z manjšim kadrom, a delamo kakovostno. Vsak vodja prodaje bi si želel, da ima čim večji kader, a številke včasih tega ne dopuščajo.
O kako velikem kadru pravzaprav govoriva?
Številka variira, glede na sezono, praktikante, študente, ki jim ponujamo delovno izkušnjo, načeloma pa naš kader šteje približno 50 ljudi.
Kaj hotel ponuja gostom?
Hotel City ima 33 standard sob, 33 superior kategorije in 12 suit, skupno 78 sob. Ima tudi štiri konferenčne dvorane, manjšo sejno sobo in a la carte restavracijo, ki se je v letu 2022 uvrstila na Michelinov vodnik restavracij v Sloveniji. Mlada, profesionalna in zagnana ekipa razume, da hotel danes ni več samo prenočišče z zajtrkom, ampak podaljšek zelo pomembnega doživetja – bivanja s sodobnim udobjem. Za poslovneže, ki so med glavnimi gosti Hotela City, je hotelska izkušnja pomembna tudi v sklopu vsakodnevnega tempa. Tempa, ki je precej drugačen kot takrat, kadar v hotel vstopimo kot turisti. V hotelu City razumemo potrebe in želje poslovnežev, ki lahko pri nas organizirajo sestanke, konference in poslovna druženja. Razumemo pomembnost časa, funkcionalnosti, učinkovitosti in odzivnosti. Ob tem zagotavljamo še mir, spokojnost in vrhunsko postrežbo. Dodana vrednost je tudi turistična ponudba, ki jo lahko pripravimo individualno prilagojeno glede na potrebe gosta.
Hotel City glede ponudbe izstopa v Mariboru. Kaj ponujate, kar drugi ne?
Hotel je na strateško dobri lokaciji, saj je v samem središču mesta, ob reki in sprehajalni poti na Lentu, ima prekrasno teraso in pogled na mesto ter Pohorje. Strateška pozicija je izrednega pomena. Morda se v primeru Maribora temu ne zdi tako, a če to prezrcalimo na drugo mesto, vidimo, da temu je tako. Podjetje, ki recimo organizira poslovno konferenco v Londonu, bo tako najprej preverilo hotele, ki so locirani v centru mesta. Hotel City je tako v Mariboru edini na tem nivoju, ki poslovnim gostom to nudi. Zraven tega moram poudariti tudi izredno gostoljubje zaposlenih ter vrhunsko kulinariko, za katero skrbi naš chef Davorin Verlič.
Kongresni turizem je pravzaprav osrednja in najpomembnejša dejavnost, ki jo hotel ponuja gostom. Kakšni gostje prevladujejo?
Razlika je v strukturi gostov in kakšne storitve pri nas koristijo. Največje je povpraševanje slovenskih podjetij, ki običajno spomladi in jeseni iščejo prostore za konference in seminarje, poleti pa so naši gostje pretežno tujci, ko skozi mesto potuje veliko tranzitnih potnikov.
Hotel je praktično skozi vse leto zelo dobro zaseden. Ne le strateška lega hotela, naše mesto je pravzaprav na strateško pomembni poziciji za potnike, ki potujejo skozi Slovenijo. Maribor je po mojem mnenju srce Evrope, ker se praktično iz vseh smeri neba tukaj križajo poti vseh, ki potujejo po srednji Evropi. Tudi v tem aspektu vidim največ potenciala, ki bi ga še lahko iztržili, in sicer na način, da dopovemo ljudem, da Maribor ni le mesto skozi katerega se pelješ, ampak ponuja dovolj, da se lahko ustavijo na nekajdnevnem oddihu in doživijo vse kar Maribor ponuja, tega pa je ogromno.
Kje gostje izvedo za hotel? Na kakšen način se oglašuje?
Pravijo, da se dobra stvar sama prodaja, zato si želim goste, ki pridejo k nam, navdušiti do te mere, da se z veseljem vračajo. Želim si čim več stalnih gostov, saj je z njimi najlažje delati, poznaš njihove želje, prioritete, zato si prizadevam, da so storitve kvalitetne do te mere, da se gostje tudi v prihodnje odločajo za nas. To je motivacija in nagrada obenem. Nove goste pa običajno pridobivamo, ker smo relativno hitro opazni na spletu, saj veljamo za hotel številka ena v Mariboru, delujemo pa tudi preko spletne strani in družbenih omrežij.
Kdaj ste ugotovili vaše življenjsko poslanstvo, torej doprinos k razvoju turizma našega mesta?
Ko sem se vrnil v Maribor, sem začel iskati službo in pošiljal prošnje za zaposlitev na različne konce. Iskal sem zaposlitev in okolje, v katerem se bom lahko naprej razvijal in ponudil svoj doprinos, bil sem namreč poln entuziazma in vtisov iz tujine. Takrat sem dobil občutek, da Maribor name ni bil pripravljen, saj sem bil zavrnjen iz vseh strani. Ko sem razmišljal o rešitvah, sem se odločil, da stopim na samostojno pot. Odprl sem lastno podjetje in zasnoval blagovno znamko Explore Maribor.
Omenili ste blagovno znamko Explore Maribor, za katero se prav tako zdi, da pomaga pri turističnem preboju Maribora med lokalnim prebivalstvom in tujci.
Diplomiral sem na temo razvojnega potenciala športnega turizma v Mariboru, zato sem sprva želel ustvariti platformo, ki bi na enem mestu ponujala pregled namestitvenih kapacitet, športne infrastrukture ter turistične ponudbe. Zaradi birokratskih izzivov sem se nato odločil, da bom ponujal le enodnevne izlete po Mariboru. Ko sem razmišljal o atrakcijah, ki bi jih lahko ponudil turistom, sem naštel 15 takšnih lokacij, kar se mi je zdela precej pestra ponudba relativno majhnega mesta, kot je Maribor. Naredil sem izbor treh najbolj bistvenih potencialov mesta in ustvaril nekakšno rdečo nit, ki povezuje kulinariko in zgodovino s hkratnim ogledom mesta. V ponudbo sem vključil splavarjenje na reki Dravi, ki je po mojem mnenju eden izmed največjih biserov turistične zgodbe v Mariboru. Pot, ki jo ponujam turistom v okviru Explore Maribor, poteka od Koblarjevega zaliva s splavarji do Hiše stare trte na Lentu, kjer je prav tako možen ogled, nato voden ogled čez mesto, nato pa nadaljevanje po vinskih poteh, vse do Svečine. Tudi to namreč uvrščam med predmestje Maribora.
Miha Lešnik, osebni arhiv
Kakšno je zanimanje za izlet, ogled Maribora, kot ga ponujate?
Država in občina sta bili dokaj mačehovski do mene kot mladega podjetnika. V takšni poziciji si namreč precej odvisen od sebe in potrebnega je veliko potrpljenja, da ti nekaj uspe. Bil sem precej strpen, s prebojem v podjetju sem začel v času epidemije, kar mi je prav tako deloma otežilo posel, a nekako sem se izvlekel. Zdi se mi, da je imel covid še posebej močan vpliv na področje turizma. Maribor je že tako v senci drugih slovenskih destinacij, recimo Ljubljane, Bleda, Postojnske jame, in ko se je nekako začel naš preboj, je udarila epidemija. Zdi se mi, da smo tako spet začeli od začetka, kar pa morda ni tako slabo, saj smo tako prav vse turistične destinacije v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu začele iz točke nič. Nastal je prostor za dobre zgodbe, kar Explore Maribor vsekakor je.
Kako povezujete Explore Maribor s hotelom City?
V hotelu sem v prvi meri zaposlen kot vodja prodaje, torej gostom ponujam nastanitve, hkrati pa skrbim tudi za njihov prosti čas, oziroma jim ponujam ogled našega mesta s pomočjo Explore Maribor. Gostom, ki bivajo v hotelu, želim dati več kot samo to, po kar so prišli. Ko sem v prejšnjem hotelu, kjer sem delal, govoril z gostom in mu omenil, da imamo vrhunsko restavracijo, mi je dejal, da v hotelu biva 360 dni na leto in je nasičen hotelske hrane. V takšnem primeru pride v poštev lokalna ponudba. Zato bi rad gostom, ki bivajo v hotelu, ponudil drugačno izkušnjo, simfonijo lokalne izkušnje, kot jo lahko ponudi le Maribor. Ponudbo si želim v prihodnje še širiti, tudi za sodelovanja sem odprt, a pri tem želim ohraniti nivo in kakovost prav vsakega segmenta te zgodbe.
Miha Lešnik, osebni arhiv
Treba se je zavedati, da smo vsi, ki v Mariboru kakorkoli delamo na področju turizma, tukaj za ljudi in vsi soustvarjamo skupno zgodbo, zato je pomembno, da sodelujemo. V primeru, da bomo vsi delali dobro, bo tako veljalo za destinacijo v celoti, če bo gost tukaj dobil slabo izkušnjo, to meče slabo luč na vse turistične delavce in na Maribor nasploh. V poslovnem svetu in zasebno je moje vodilo vedno takšno, da za gosta vedno poskrbim tako, kot si želim, da bi poskrbeli zame. Želim biti gostitelj, prijatelj, ki bo poskrbel, da se bo nekdo, ki obišče naše mesto, počutil kot doma.
