Mestna občina Maribor še ni sprejela dokončno odločitve glede prometne ureditve na Lentu. Kot so pojasnili, tam med drugim še vedno potekajo gradbena dela. "Ker se rok za dokončanje del na nabrežju Lenta izteče konec meseca januarja, bo MOM do takrat preučila predlagane strokovne rešitve prometne ureditve na Lentu, s katero bomo pravočasno seznanili stanovalce, lastnike gostinskih lokalov in medije."
Mestna občina Maribor je zaradi zagotavljanja kakovostne prometne politike, dodajajo, pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni bila dosežena, na podlagi česar je predlog prihodnje prometne ureditve zapora za osebni promet na Lentu, razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP.
Spomnimo, v preteklih letih, še posebej pa v zadnjih mesecih je v Mariboru v sodelovanju s mariborskimi institucijami ter podjetjem Swiroo potekalo izvajanje posebne prometne študije, v kateri se je skušalo ugotoviti, v kolikšni meri zaprtje Lenta za promet prispeva k večji obremenjenosti prometa v središču Maribora. Kot je pred časom na tiskovni konferenci na Mestni občini Maribor predstavil Damijan Ferk iz podjetja Swiroo, bistveno povečanje prometa na izbranih 15 merilnih točkah zaradi zaprtja Lenta ni razvidno.
Opravljena prometna študija je namreč pokazala, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuj, skozi mestno središče pa se na dnevnem nivoju pelje povprečno 25.000 vozil.
Analiza prometa ob zapori oziroma ob izgradnji Lenta je pokazala, da je do sprememb dnevnih prometnih obremenitev prišlo na naslednjih odsekih:
Stari most (približno 1.200 vozil/dan) in Pobreška cesta (približno 1.700 vozil/dan) in naprej na Valvazorjevo ulico (približno 1.900 vozil/dan);
Mladinska oz. Maistrova ul. (približno 2.400 vozil/dan) in
Razlagova oz. Krekova ul. (približno 2.300 vozil/dan) – kar pomeni, da se je posledično povečal promet na Partizanski in Titovi cesti.
Da zaprtje Lena ni povzročilo bistvenih prometnih obremenitev, so, kot je pojasnil Ferk, prispevale predvsem alternativne oblike potovanja kot je odločanje za javni potniški promet, ki je med letoma 2022 in 2023 beležil kar pol milijona več potnikov, pa tudi za vožnjo s kolesom, kar je spodbudila dobro sprejeta uvedba sistema izposoje koles Mbajk. Vseeno zaprtje Lenta ni povsem brez posledic, kot najbolj problematični točki, ki tudi z vidika strokovnjakov potrebujeta rešitev, pa je Ferk izpostavil križišče na Titovi in Partizanski ter krožišče na Koroškem mostu.
