Platforma “Izboljšajmo Maribor” je komunikacijsko orodje, s pomočjo katere občani mesta Maribor prodajajo svoje pobude, vprašanja, ki se nanašajo na vsa področja urbanega življenja. Sama platforma je nastala že leta 2013 pod okriljem iniciative Smart city Maribor. Kot pa je poudarila Neva Pipan, vodja projekta Izboljšajmo Maribor, je platforma delovala precej časa, vendar je bila pomanjkljiva: “Zato smo se odločili, da pristopimo k prenovi in njeni izboljšavi.”

Platforma je uporabnikom bolj prijazna

Na tej platformi lahko uporabnik hitro in na kratko sporoči, kaj je v svojem okolju zaznal in kaj ga moti. Občani lahko oddajo pobude v povezavi z enajstimi področji, uporabnikom je na voljo tudi zemljevid in možnost brskanja po že podanih pobudah. “Dodali smo še dve vrsti pobud, in sicer ‘Zanima me’, kjer občani lahko zastavijo vprašanja ali podajo pohvalo. Novost je še ‘Imam idejo’, kjer lahko na podlagi zaznanih izzivov in problemov uporabniki predlagajo izboljšave in novosti,” je pojasnila Pipanova. Pomembno je, da je pobuda napisana čim bolj natančno, dobrodošle so tudi fotografije.

Na podlagi področij deluje zaledni del platforme, kjer so 4 nivoji obravnave pobud, kamor je vključenih več kot 60 strokovnih delavcev.

Prejšnja različica platforme ni omogočala ustrezne statistike v zalednem delu, prav tako ni omogočila uporabniške izkušnje z natančno lokacijo posamezne pobude. Tudi dodajanje fotografij, ko je pobuda uresničena prejšnja različica platforme ni imela, zdaj ta možnost je.

Financiranje delno iz evropskih sredstev

Platforma je sicer nastala v sodelovanju s Fundacijo Prizma. Kot je dejala Natalija Žunko iz fundacija, je bil denar za oblikovanje zagotovljen v okviru projekta +Resilient in evropskih sredstev: “Ker Evropa ne omogoča 100 odstotnega financiranja, smo vložili nekaj lastnih sredstev.”

54.202 evra financiranja prihaja iz evropskih sredstev, 9.565 evra iz lastnih sredstev.

Kot je v nadaljevanju še dodala Žunkova, želijo na podlagi pozitivnih izkušenj nadaljevati s projekti, zato iščejo nove načine za nadaljnjo izvedbo participativnega proračuna, da izboljšajo Maribor in kakovost življenja ter omogočijo občanom, da ti podajo pobude in so slišani.

Občani dobijo prvi odziv najkasneje po 15 dneh

Kot je pojasnila Suzana Fras, vodja Urada za komunalo, obravnavajo pobude na podlagi njihove narave: “Ko dobimo pobudo preverimo ali spada v naše področje, če ne, lahko predamo pobudo na drugo področje.” Uporabnik, ki pa je pobudo podal, dobi povratno informacijo o tem, da se njegov predlog ali pripomba že obravnava.

Od leta 2013 so uporabniki platforme podali okoli 2.000 pobud in pripomb. Ti lahko vsaj prvi odziv pričakujejo najkasneje v 15 dneh, če je mogoče tudi prej, kar je odvisno predvsem od narave pobude in možnosti za njeno realizacijo. Je pa Pipanova tukaj opozorila, da “prvi odgovor seveda še ne pomeni nujno, da smo zadevo rešili, saj so nekatere pobude zelo kompleksne.” 

Kako deluje?

Preden uporabniki lahko podajo pobude, se morajo registrirati. Za samo registracijo morajo navesti ime in priimek ali uporabniško ime, elektronski naslov, telefonsko številko, da lahko upravljavci v zaledju pobude hitreje razrešijo.

Prijavi pa se lahko posameznik ali organizacija.

Po registraciji si lahko uporabniki ogledajo že podane predloge in podajo tudi svoje. Med že podanimi pobudami je možno brskati glede na vsebino, lokacijo in tip pobude, področje, območje ali status.

Uporabniki imajo možnost, da oddajo tri vrste pobud, in sicer “moti me”, “imam idejo” in “zanima me”. Vsaka pobuda vsebuje naslov, področje, opis in lokacijo. Uporabniki imajo tudi možnost dodajanje naslovnih fotografij, da se vidi, kaj jih moti, in seveda tudi dodajanje datoteke. Uporabniki imajo tudi možnost dodajanja komentarjev pod posameznimi pobudami ter možnost podpiranja pobud drugih uporabnikov. Po mnenju Aljaž Brodnjaka iz Fundacije Prizma je najpomembnejši sklop, je sklop “imam idejo”, saj tukaj platforma spodbuja občane, da razmišljajo projektno, po korakih in na družbeno inovativen način.