Mariborčan Uroš Pinter je na Mariborskem Pohorju minulo soboto opravljal everesting. Na vrh “domačega brega” se je povzpel kar trinajstkrat in s tem dosegel oz. presegel višino najvišjega vrha sveta, Mt. Everesta (8848 m).
Ultraški izziv
Everesting je ultraški izziv, ki se lahko opravlja kjerkoli. Izbrati je potrebno klanec in ga premagovati toliko časa, dokler se ne preseže višina 8848 metrov, kolikor znaša višina Mt. Everesta. Sprva je bil izziv mišljen za kolesarje, v zadnje času pa se ga lotevajo tudi ultra tekači. Možno je tudi opravljati samo vzpone in se v dolino vračati z avtom ali vzpenjačo, vendar Uroš se je odločil, da gre na polno.
Naše telo je sposobno marsičesa
Kot nam je pojasnil, je želja po everestingu v njem tlela že dolgo. “S tem izzivom sem se prvič srečal kakšno leto nazaj, ko ga je omenjalo vse več kolesarjev in ultra tekačev. Priložnost za realizacijo pa se je pojavila z odpovedjo večine ultra-tekaških tekem v spomladanskem delu sezone zaradi pandemije koronavirusa. In tako sem po uspešnem zimskem treningu takoj ob sprostitvi ukrepov zagrabil in poskusil. Zakaj? Ker smo ljudje sposobni, naše telo je sposobno marsičesa, tudi stvari in naporov na katere pred letom, dvema ali tremi sploh pomisliti nismo upali,” o svojem podvigu pove Pinter.
S tem izzivom sem se prvič srečal kakšno leto nazaj, ko ga je omenjalo vse več kolesarjev in ultra tekačev. Priložnost za realizacijo pa se je pojavila z odpovedjo večine ultra-tekaških tekem v spomladanskem delu sezone zaradi pandemije koronavirusa. In tako sem po uspešnem zimskem treningu takoj ob sprostitvi ukrepov zagrabil in poskusil.
Everestinga se je Pinter lotil v soboto ob polnoči. Trasa je potekala od spodnje do zgornje postaje vzpenjače po stari “fiski”. Višinska razlika trase je 720 metrov, kar je pomenilo, da je za dosego višine Mt. Everesta moral opraviti 13 vzponov in spustov. Vsak je bil dolg približno 3,2 kilometra. S seboj je imel zadostne količine hrane, pijače in primerne opreme.
Kljub nekaj težavam uspešno zaključil izziv
Kot je opisal na svojem blogu, je prvih nekaj vzponov in spustov poteklo brez težav. Z njim so izziv izmenično premagovali tudi prijatelji in mu tako izražali podporo. Pri 4. in 5. vzponu so se pojavile prve težave. Nagajati mu je začel želodec, ker je, kot sam opiše, štartal prehitro. Pred pričetkom šestega vzpona si je vzel polurno pavzo in se spočil.
V jutranjih urah mu je uspelo ukrotiti želodec in utrujenost, ki jo je premagoval z glasbo. Po koncu osmega vzpona je bilo za njim 14 ur napora. Po poti je srečeval tudi znance, kar mu je vlilo dodatno energijo. Pri predzadnjem vzponu se je znova stemnilo in v nogah je čutil vedno večje bolečine. Na zadnjem vzponu so mu dodatne težave predstavljali še mnogi žulji in je do vrha stopal bolj kot ne po eni nogi in pohodnih palicah. Zadnji klanec pred vrhom sta pospremili še vrtoglavica in slabost, ampak mu je uspelo. Trinajstkrat se je pozvpel na vrh Mariborskega Pohorja oz. do zgornje postaje vzpenjače.
Everesting opravil kot 16. Slovenec
V več kot 24 urah je prehodil 87,7 kilometrov in dosegel 9414 metrov višine. Everesting je tako opravil kot 380. zemljan in 16. Slovenec. V to je vložil ogromno ur treninga in na stotine pretečenih kilometrov ter prehojenih višinskih metrov.
Kadar je želja dovolj močna, takrat cilj ni nikoli nedosegljiv.
Kot še pojasni, je za tak uspeh ključna mentalna trdnost in želja po cilju. “Kadar je želja dovolj močna, takrat cilj ni nikoli nedosegljiv,” še pove Pinter.
