Možnost koriščenja odpadne toplote pri termični obdelavi odpadkov je eden od razlogov, da se Mestna občina Maribor zanima za opravljanje državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ne strinja pa se s tem, da bi si občine pri izvajanju te dejavnosti konkurirale in da bi celotno breme investicije nosila občina.
Na mariborski občini poudarjajo, da končna odločitev glede sežigalnice tudi na njihovi strani še ni bila sprejeta, saj na področju ravnanja z odpadki preučujejo različne možnosti.
“Zaradi energetskih koristi in samozadostnosti pri ravnanju z odpadki tudi na tem področju pripravljamo in preučujemo različne možnosti, ena od njih je termična obdelava. S termično predelavo odpadkov doma bi se znižali stroški obdelave, ne bi bilo več odvoza odpadkov na druge lokacije ali v tujino in z njimi povezanih stroškov ter vplivov na okolje,” so povedali za STA.
V večini večjih zahodnoevropskih mestih takšni projekti uspešno delujejo
Spomnili so, da v večini večjih zahodnoevropskih mestih takšni projekti uspešno delujejo in so se izkazali kot prednost tako za lokalno skupnost kot za okolje in prebivalce.
Trenutno s tem v zvezi javni podjetji Snaga in Energetika Maribor pripravljata občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki poleg drugih vsebin obravnava tudi prostorsko možnost za postavitev sežigalnice v Mariboru.
Trenutno s tem v zvezi javni podjetji Snaga in Energetika Maribor pripravljata občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki poleg drugih vsebin obravnava tudi prostorsko možnost za postavitev sežigalnice v Mariboru.
“Poudariti je potrebno, da to še ne prejudicira odločitve o izvedbi te investicije. Področje ravnanja z odpadki je na trgu izredno dinamično. Če se še pred nekaj leti ni obrestovalo ukvarjanje z odpadki, se trenutno to kaže kot primerna opcija. Prihodnost je nepredvidljiva in želimo biti pripravljeni tudi na samooskrbnost,” izpostavljajo na občini.
Za morebitno termično obdelavo odpadkov bi po njihovih navedbah uporabili tehnologijo, ki bi izpolnjevala zahteve iz dokumenta Evropske komisije o najboljših razpoložljivih tehnikah sežiganja odpadkov.
“V nadaljevanju bodo pripravljene podrobne strokovne podlage s preveritvijo možnosti umestitve te dejavnosti v prostor, kjer bo prikazana tudi utemeljitev izbora lokacije ter presoja vplivov na okolje in zdravje ljudi,” so navedli.
Neuradno se kot možno lokacijo za sežigalnico omenja območje pri nedavno zgrajeni sortirnici odpadkov na Teznem. Civilna družba še ni izrazila svojega mnenja, saj na to temo v Mariboru še ni bilo širše razprave. Mestni svetniki naj bi se s tem seznanili v okviru obravnave akcijskega načrta trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto na naslednji seji.
Neuradno se kot možno lokacijo za sežigalnico omenja območje pri nedavno zgrajeni sortirnici odpadkov na Teznem. Civilna družba še ni izrazila svojega mnenja, saj na to temo v Mariboru še ni bilo širše razprave. Mestni svetniki naj bi se s tem seznanili v okviru obravnave akcijskega načrta trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto na naslednji seji.
Na občini poudarjajo, da bodo v postopku umeščanja objekta v prostor izvedeni vsi postopki in izvedene študije vplivov te dejavnosti na okolje in zdravje ljudi. “Vsekakor bo izbrana tehnologija in celotni postopek termične predelave odpadkov moral zagotavljati vplive, ki bodo znotraj slovenske in evropske zakonodaje. Termična predelava odpadkov bo potekala pod strogimi kriteriji za varovanje okolja ter z rednim nadzorom,” so napovedali.
Za ekonomsko opravičljivost projekta bo po ocenah občine potrebno predelovati odpadke, primerne za termično predelavo iz celotne regije
Za ekonomsko opravičljivost projekta bo po ocenah občine potrebno predelovati odpadke, primerne za termično predelavo iz celotne regije. “Zaradi možnosti izkoristka toplote vidi država Maribor kot ustrezno mesto za postavitev enega od objektov. Mestna občina Maribor je z ministrstvom za okolje in prostor v kontaktu, ne strinjamo pa se s tem, da bi si občine pri izvajanju te dejavnosti konkurirale,” so opozorili na občini.
Kot so dodali, gre za sprejemanje okoljskega bremena. Zato pričakujejo, da občina ne bo nosila še investicijskega bremena ter da bo svoje obveznosti prevzela tudi država, glede na to, da gre za obveznost državne gospodarske javne službe.
Kot so dodali, gre za sprejemanje okoljskega bremena. Zato pričakujejo, da občina ne bo nosila še investicijskega bremena ter da bo svoje obveznosti prevzela tudi država, glede na to, da gre za obveznost državne gospodarske javne službe.
Prav tako na občini pričakujejo, da bo ministrstvo sodelovalo v prostorskih in okoljskih postopkih pri umeščanju sežigalnice v prostor in da to ne bo breme zgolj občine.
Investicija v izgradnjo sežigalnice je na grobo ocenjena na okoli 45 milijonov evrov, postopki umeščanja objekta v prostor, gradnje in poizkusnega obratovanja pa naj bi trajali približno sedem let.
STA
