Na današnji dan so se na tiskovni konferenci Nadškofijske Karitas Maribor spomnili svojega nastanka pred tridesetimi leti. Slovenska Karitas je bila sprva prepovedana, a so potrebe po pomoči in karitativnost ljudi narekovale, da je leta ta leta 1990 dobila tudi pravno obliko, kmalu pa so nastale ljubljanska, koprska in mariborska Karitas. Njihovo delovanje je vzklilo kot odgovor na poplave in številne begunce, ki so v 90. letih prihajali iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške v Slovenijo, do danes pa je v Sloveniji že 467 župnijskih Karitas.

V prvem desetletju smo oblikovali programske temelje, ustanovili pa smo tudi mrežo svetovalnic za stiske, v drugem desetletju smo se spopadali z veliko brezposelnostjo ter revščino, ki jo je prizadela prihajajoča globalizacija. V teh letih smo pričeli pridobivati hrano iz Evropske unije, tretje desetletje pa so zaznamovale velike osebne stiske na duševni in telesni ravni.

Mariborska Nadškofijska Karitas, ki pri svojem delovanju usmerja 92 župnijskih Karitas znotraj mariborske nadškofije, vrsto let uspešno sodeluje z Mestno občino Maribor, Rdečim križem, Centrom za socialno delo Maribor, območno enoto Zavoda za zaposlovanje v Mariboru, ter številnimi drugimi in tako odgovarja na aktualne stiske v lokalnem okolju. »V prvem desetletju smo oblikovali programske temelje, ustanovili pa smo tudi mrežo svetovalnic za stiske, v drugem desetletju smo se spopadali z veliko brezposelnostjo ter revščino, ki jo je prizadela prihajajoča globalizacija. V teh letih smo pričeli pridobivati hrano iz Evropske unije, tretje desetletje pa so zaznamovale velike osebne stiske na duševni in telesni ravni,« pripoveduje Branko Maček, ki je na čelu nadškofijske Karitas Maribor že skoraj 30 let.

Mariborska Karitas primer dobre prakse v Sloveniji

Letno nudijo pomoč 22.000 ljudem, sredstva pa zagotovijo s prijavami na državne razpise in v veliki meri s pomočjo drugih. Peter Tomažič generalni tajnik Slovenske Karitas, pojasni, da je delo Nadškofijske Karitas pomembno iz mnogo vidikov, saj je razvila številne primere dobre prakse v Mariboru, kot so »ljudska kuhinja, projekt domov za starejše, socialnovarstveni programi, še posebej pomembni projekti so vključevanje ranljivih skupin. Karitas se poskuša odzvati na aktualna dogajanja, kjer država ne vstopa ali pa nima vpogleda«. Ob izbruhu novega koronavirusa se je Nadškofijska Karitas Maribor srečala tudi s pomoči potrebnimi na drugih področjih. V marcu 2020 je kar 3882 različnih oseb prejelo higienske potrebščine, svetovanje, plačilo položnic in hrano, veliko pa je tudi novih prosilcev, ki potrebujejo nasvet ali pogovor.

Delo Nadškofijske Karitas je pomembno iz mnogo vidikov, saj je razvila številne primere dobre prakse v Mariboru, kot so ljudska kuhinja, projekt domov za starejše, socialnovarstveni programi, še posebej pomembni projekti so vključevanje ranljivih skupin. Karitas se poskuša odzvati na aktualna dogajanja, kjer država ne vstopa ali pa nima vpogleda.

»Karitas je glas, ki zna povezovati, blažiti, opogumljati veliko ljudi in nas, ki delamo in se srečujemo s stiskami. Povezanost vseh se mi zdi zelo pomembna, tako tistih, ki delamo, kot tistih, ki darujejo in tistih, ki potrebujejo našo toplo dlan,« je povedal Maček ter dodal, da je Nadškofijska Karitas uspešna tudi zaradi številnih prostovoljcev, med katerimi je veliko mladih, študentov in dijakov. »Letno razdelimo čez 17 milijonov finančne pomoči, 6500 ton hrane, 400 tisoč kosov učne pomoči, več kot 1200 prostovoljcev opravi več kot 80 tisoč ur dela,« je še pojasnil Maček in dodal, da poleg rednih prejemnikov pomoči pričakujejo tudi nove ki je tako ali drugače prizadela kriza ob izbruhu koronavirusa.