Da je slabo prezračevana hiša pravzaprav hiša, ki ne diha, s tem pa primerljiva človeku, ki ne diha, meni Milan Kuster, lastnik in direktor podjetja Lunos, vodilnega v Sloveniji na področju prezračevanja, ki svež zrak v domove prinaša že več kot desetletje. Pri nas se pomena prezračevanja še premalo zavedamo, a Kuster je mnenja, da temu kmalu ne bo več tako, saj bi lahko vgrajevanje prezračevalnega sistema postalo eno temeljnih pogojev za gradnjo ali adaptacijo objektov. Zaradi vrhunskih storitev in visoke ravni kakovosti je bil Kuster večkrat nagrajen podjetnik, o uspehu Lunosa pa je dovolj zgovorno že dejstvo, da je v vseh letih delovanja pravzaprav postal sinonim za prezračevalne sisteme. Navkljub dejstvu, da je ponosen Mariborčan, pa Kuster svojo zgodbo o uspehu gradi v Ljubljani, saj ima, po njegovem mestu Maribor neizkoriščen potencial, ki bi mu lahko sicer omogočil, da vzcveti.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar loči Maribor in našo regijo od preostalih v Sloveniji?

Maribor kot mesto in širšo regijo dojemam kot prostor, kjer je kvaliteta življenja zelo visoka in se ljudem ni treba pretirano truditi, da bi izstopili iz cone udobja. Obenem je tukaj vsega dovolj, resursov, narave in tudi denarja. Generalno gledano lahko rečem, da tudi tisti, ki so na socialnem dnu, pravzaprav nimajo nobenih indicev, da bi se to spremenilo.

Kaj bi bilo treba urediti v mestu, regiji?

Mesto kot tako ima popolnoma zgrešeno prometno ureditev. Ima preveliko cono za pešce, ki je primerljiva s tovrstnimi v večjih mestih. Najprej bi morali ponuditi rešitve za zagotavljanje kvalitetnega pretoka prometa po mestu, šele potem zapirati mostove, posamezne odseke cest. Mesto pregovorno že daljše obdobje ne uspe izkoristiti potencialov, ki jih ima.

Kateri so ti potenciali?

Med njimi so zagotovo Pohorje, Drava in Kozjak. Mesto ima tri velike potenciale in samo eden bi bil dovolj, da bi mesto vzcvetelo. Imamo tri, a nikomur doslej ni uspelo niti enega spraviti na nivo, ki bi bil vsaj takšen, kot bi pričakovali.

Kaj bi bilo potrebno, da bi naredili vsaj en korak v smeri koriščenja navedenih potencialov?

Ena možnost je, da bi se postavile prioritete, o tem, kaj želimo biti. Razvoj mesta bi nato usmerili po zastavljenih prioritetah. Če je to Pohorje, je samo Pohorje dovolj, da Maribor cveti. Če je to Drava ali okoliški griči, se je treba usmeriti v zgodbe, ki bi se lahko tukaj razvile. V Mariboru je premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni nekaj narediti. Gre za strukture, ki se ponavljajo že trideset let, saj jim očitno položaj odgovarja. Gre za navidezno cono udobja, v kateri so, in daje solidno kvaliteto bivanja, ki navdušuje ljudi, ki pridejo iz drugih držav v Maribor. Na takšen način Maribor ne more biti gospodarsko uspešen.

Ste zadovoljni s stanjem v mestu?

Zadovoljen sem, ker tukaj živim in preživljam del prostega časa, in imam podjetje v Ljubljani. Za Maribor žal ne moremo reči, da smo tukaj gospodarsko uspešni.

Vaše podjetje Lunos, ki ste ga omenili, se ukvarja primarno s prezračevanjem Zakaj je prezračevanje hiše, stanovanja, pomembno. Zakaj naj bi dom dihal?

Iz enakega razloga, kot pravzaprav diha človek. Če hiša ne diha, ima dobro izolacijo in zrakotesna okna, porabi zelo malo energije, ampak če ni prezračevanja, ni kakovosti bivanja. Če hiša ne diha, je invaliden in nezdrav objekt, je škodljiv objekt, ker zagotavlja premalo kisika v primerjavi z ogljikovim dioksidom. Pojavi se problem odvečne plesni in vlage, hkrati pa v spodnjih prostorih narastejo vrednosti radona. V takšnem objektu, kjer ni izmenjave zraka, se vsi strupi, ki so denimo v barvah, lakih in ostalih materialih, pričnejo sproščati. Če jih ne odvajamo in odvajamo svežega zraka, živimo v strupenem okolju. Na dolgi rok se to odraža v  motnjah spanja, koncentracije, glavobolih, vpliva pa tudi na razvoj bolezni.

Je denimo odpiranje oken dovolj za prezračevanje prostorov, kot pogosto radi pomislimo?

Zagotovo ni vredu. S strani države in evropskih direktiv namreč že vrsto let poslušamo tendence, da moramo graditi energetsko varčne objekte. Predstavljajte si, če recimo ogrevamo objekt na 22 stopinj, nato pa, po navodilih stroke prezračimo prostore vsaj petkrat na dan za dve minuti in naredimo prepih, pravzaprav petkrat na dan objekt ohladimo in nato spet ponovno ogrevamo. Gre za nesmisel. Ko predavam o tem področju, poudarjam, da je prezračevanje stanovanjskih objektov nekaj podobnega kot klima v avtomobilih. Pred 30 leti ni bila važna poraba bencina ob zagonu klime v avtomobilu, ni bilo možnosti uravnavati klime, temperature, in podobno. Sedaj pa ima pravzaprav že skorajda vsak avto med najosnovnejšo opremo klimatsko napravo. Prezračevanje je sestavni del vsakega doma in v nekaj letih bo postalo obvezna oprema vsakega doma, kot je denimo klima v avtu. 

Nekatere države, denimo Švica, Avstrija že imajo vgrajevanje prezračevalnih sistemov ob zamenjavi oken ali izolaciji fasade obvezno…

Res je, vse razvite evropske države imajo obvezno prezračevanje v bivalnih objektih, Slovenija je v fazi spreminjanja standardov. Na tem področju se te zadeve premikajo in prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji kmalu prezračevanje obvezno že, ko bo nekdo želel pridobiti gradbeno dovoljenje.