Z njimi bodo verniki pričakali rojstvo svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa. Papež Frančišek bo polnočno mašo vodil v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Po cerkveni tradiciji je na predvečer božiča sveti večer, ko se ljudje zberejo doma, blagoslovijo dom in pojedo božično večerjo. Nato se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa še k jutranjim in dopoldanskim božičnim mašam.
Mnogi na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča.
Praznične polnočnice po vsej državi
Papež Frančišek bo imel polnočno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, začela pa se bo nekoliko prej kot običajno, ob 19.30.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo polnočno mašo vodil v novomeško stolnici. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo polnočno mašo daroval v ljubljanski, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici. V mariborski stolnici bo prva polnočnica potekala že ob 21.00 uri, polnočne maše pa bodo potekale tudi v frančiškanski baziliki, v cerkvi na Pobrežju, v centru Don Bosko, v cerkvi Sv. Jožefa na Studencih, v cerkvi Sv. Križa na Taboru, ter v cerkvi Sv. Cirila in Metoda na Teznu.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.
Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 7. januarja.
