Regionalna razvojna agencija (RRA) za Podravje – Maribor, ki pokriva 41 občin, vidi ključ do razvoja regije v povezovanju. Direktor Uroš Rozman je prepričan, da je za tukajšnjo regijo v novi finančni perspektivi pomembno, da identificira regijske projekte, s katerimi bomo dosegli dodatno vrednost v smislu razvoja in približevanja naše regije k drugim bolj razvitim območjem v Sloveniji. “Če nam bo uspelo, da se v regionalnem razvojnem programu, ki ga zdaj pripravljamo, uskladimo, prav tako tudi kasneje v pripravi operativnega programa na državni ravni, bomo gotovo pridobili sredstva za ključne regijske projekte. S tem bomo naredili velik korak v primerjavi s prejšnjo finančno perspektivo, ki se zdaj zaključuje. Vemo, da je regija v zadnjih sedmih letih izgubila dve mesti pri razvojni ogroženosti, da so nas nekatere regije prehitele in da si takšnega nadaljevanje zagotovo ne želimo. Za nami sta namreč le še dve od dvanajstih regij.”
V pretekli finančni perspektivi so bila sredstva mehanizma za regionalni razvoj zelo ozko usmerjena
Po Rozmanovih besedah je zelo pomemben mehanizem za regionalni razvoj. “V prejšnji finančni perspektivi smo imeli tako imenovani Dogovor za razvoj regij, ki je v Slovenijo na regionalno naraven pripeljal 477 milijonov evrov. Tudi zdaj se je potrebno z državo dogovoriti, da se ohrani nek mehanizem regionalnega razvoja. Pri tem je pomembno, da so sredstva, ki se bodo črpala iz tega mehanizma, široko zastavljena. V preteklosti so bila namreč sredstva zelo ozko usmerjena, kar je pomenilo, da so se občine lahko odločale za omejeno število področij, v katere so investirala. Ali v državne ceste, kolesarske povezave, industrijske cone ali pa v komunalno infrastrukturo. Lokalne skupnosti so lahko zasledovale le te cilje, v novi finančni perspektivi pa si želimo, da bi lahko občine s sredstvi, ki so namenjena regionalnemu razvoju, razvijala različna področja. Tako nekatere manjše občine, zlasti na območju Haloz, v prejšnji perspektivi sploh niso kandidirale za projekte v okviru Dogovora za razvoj regij, veliko občin pa se je zaradi težjega doseganja ciljev pri projektih novih con ali komunalne infrastrukture, kjer so bili postavljeni visoki kriteriji za kandidaturo za sredstva, odločalo za gradnjo kolesarskih povezav.”
V novi finančni perspektivi si zato želimo, da bi bili koriščenje sredstev, količina sredstev in cilji, na osnovi katerih bodo občine lahko črpale sredstva, jasni takoj po sprejemu operativnega programa.
“Te kolesarske projekte je bilo težko pripraviti v kratkem času, prav tako je bil velik izziv zagotavljanje povezljivosti za podporo trajnostne mobilnosti. Kolesarskih povezav nismo smeli graditi z vidika turizma, s čimer bi regija izboljšala turistično ponudbo in posledično povečala konkurenčnost. Težava je bila tudi v tem, da država tri leta od začetka finančne perspektive v operativnem programu ni zagotovila sredstev za mehanizem za regionalni razvoj. Posledično so občine šele v letih 2017/18 dobile informacijo, koliko sredstev bo za določene cilje na voljo. Izgubili smo kar nekaj let, v katerih bi se občine na črpanje sredstev lahko pripravile z ustrezno dokumentacijo. V novi finančni perspektivi si zato želimo, da bi bili koriščenje sredstev, količina sredstev in cilji, na osnovi katerih bodo občine lahko črpale sredstva, jasni takoj po sprejemu operativnega programa.”
Vzhodna kohezijska regija je na področju raziskav, razvoja in inovacij zapostavljena
Pomembno je zavedanje, tako Rozman, da lahko imajo določeni projekti zelo velike pozitivne učinke, četudi ne bodo enakomerno zastopani v vseh občinah. “Naša regija oziroma celotna vzhodna kohezija v primerjavi z zahodno najbolj izgublja na področju raziskav, razvoja in inovacij. Sredstva za ta področja iz prejšnje finančne perspektive gredo v veliki meri v zahodno kohezijo, saj je tam večina raziskovalnih institucij, poleg tega so tamkajšnja podjetja bolj naravnana k raziskavam in razvoju. Ta trend je potrebno spremeniti in obrniti v naš prid.”
Potreben razvoj bomo dosegli le z dobrimi investitorji in kvalitetnimi delovnimi mesti
Na Regionalni razvojni agencij za Podravje – Maribor s posameznimi občinami že oblikujejo nekatere regijske projekte. “Ti projekti so usmerjeni predvsem v privabljanje investitorjev, pri čemer se z občinami pogovarjamo o skupnem regijskem nastopu, kar so za potrebno prepoznali že tudi župani. Samo z dobrimi investitorji in kvalitetnimi delovnimi mesti bomo dosegli potreben preboj. Ob tem pa potrebujemo tudi ustrezno infrastrukturo, ki bo investitorjem v pomoč pri razvoju. Imamo recimo letališče v Mariboru, ki z vsemi svojimi površinami predstavlja velik potencial. Ministrstvo za infrastrukturo je pred časom predstavilo projekt razvoja tega območja (Smart hub), namenjen vzpostavitvi multimodalnega cargo logističnega centra, kamor bi privabljali predvsem nova inovativna podjetja. To je po mojem mnenju dober nastavek za razvoj tega območja in push za celotno Podravje. Na drugi strani imamo Univerzo Maribor, ki pripravlja projekt, imenovan INNOVUM, ki je zastavljen zelo ambiciozno, usmerja pa se v prenovo univerze in v povezovanje raziskav in gospodarstva, kar je ključ do uspeha ne samo Podravja temveč celotne Vzhodne Kohezije. Poleg tega si v novi finančni perspektivi želimo več povezovanja tudi na področju turizma, saj lahko le s skupno povezano destinacijo dosežemo preboj tudi na tem področju, o čemer se sedaj pogovarjamo na Pohorju,” še pravi Rozman.
Imamo recimo letališče v Mariboru, ki z vsemi svojimi površinami predstavlja velik potencial. Ministrstvo za infrastrukturo je pred časom predstavilo projekt razvoja tega območja (Smart hub), namenjen vzpostavitvi multimodalnega cargo logističnega centra, kamor bi privabljali predvsem nova inovativna podjetja.
Na vprašanje, kaj v podravski regiji najbolj potrebujemo, Rozman odgovarja: “Po mojem mnenju najbolj potrebujemo podporo razvojno naravnanim kvalitetnim podjetjem in prostor, kjer se lahko ta podjetja razvijajo. Pomembno se mi zdi, da mladi, ki zaradi boljših pogojev dela in plač odhajajo v tujino in v druge regije, ostajajo pri nas. Na ta način bomo obrnili trend množičnih prevozov na delo v prestolnico in v sosednjo Avstrijo. Če nam to ne uspe, bomo dolgoročno nazadovali. Zato je pomembno, da v regiji ustvarimo delovna mesta, ki bodo mlade prepričala, da je pri nas vredno ostati. Težko bomo sicer dosegli enake plače, kot jih imajo v Avstriji, veliko pa bomo storili že, če se jim vsaj približamo in zagotavljamo primerljiv življenjski standard.”
Izbrane projekte bodo jeseni predstavili na jesenski razvojni konferenci
Predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij in občin so na razvojno agencijo že posredovali projektne predloge. V RRA za Podravje – Maribor jih bodo preučili in identificirali tiste, ki so zastavljeni najširše in najbolj razvojno. Nato bodo te izbrane projekte jeseni, predvidoma septembra ali oktobra, predstavili na razvojni konferenci. “Do takrat je pomembno, da pri vseh deležnikih dosežemo soglasje, da so to razvojni regijski projekti, ki imajo široko podporo,” pravi Rozman in dodaja, da je pobuda za razvojno konferenco že januarja prišla s strani župana občine Lenart mag. Janeza Krambergerja. “Šlo je za pobudo, da bi morali nagovoriti najvišje predstavnike vlade, da podravska regija nujno potrebuje razvojne projekte in finančna sredstva. Vendar je za nagovor vlade ključna usklajenost razvojnih prioritet in potreb znotraj regije. Ob določitvi jasnih prioritet moramo storiti vse, da bomo lahko projekte financirali v okviru nove finančne perspektive, ki se v tem času intenzivno oblikuje. Na evropski ravni je bilo opredeljenih pet prioritet, na osnovi katerih morajo vse države oblikovati svoje partnerske sporazume in operativne programe. Teh dokumentov Slovenija še ni pripravila, saj se je v zadnjem obdobju pripravljal Načrt za okrevanje in odpornost, na osnovi katerega bo država olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.”
