Prejšnji teden smo poročali, da je nov enovit magistrski študijski program Dentalne medicine končno prejel akreditacijo s strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Praktično vse je že nared za pričetek študijskega programa, le temeljev ni: kot vedno, se zapleta pri financah, in sicer za financiranje pedagoške dejavnosti. Kot so za naš medij dejali na Univerzi v Mariboru, so priprave na študij zelo finančno zahtevne, v kolikor ta potrebne opreme še nima.

Kot pa smo že pisali, velik predhoden vložek iz javnih sredstev za program Dentalne medicine na Medicinski fakulteti sploh ni bil potreben, saj so vso opremo donirali kolegi iz tujine. Z Medicinske fakultete v Oulu so tako donirali 52 simulatorjev v vrednosti 1 milijona evrov, z Medicinske fakultete Wuerzburg pa so donirali 6 stomatoloških stolov v vrednosti 120.000 evrov in kompletno kirurško opremo ter inštrumente za dentalno medicino v vrednosti 100.000 evrov.

Menimo, da bi moral obstajati velik interes države, da zagotovi sredstva za izvedbo tega študijskega programa.”

Država ne želi financirati izvedbe pedagoške dejavnosti

Oprema torej je, zapleta se pri pridobivanju javnega denarja za izvedbo pedagoške dejavnosti. UM sicer prejme še dobrih 29 milijonov evrov sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, a teh sredstev v namen financiranja pedagoške dejavnosti ni mogoče uporabiti. Gre namreč za denar, prvenstveno namenjen nabavi znanstvenoraziskovalne opreme za vse članice UM.

Na fakulteti bodo lokalnim predavateljem priskočili na pomoč kolegi iz Rijeke, ki bodo v prvi fazi poučevali 25 vpisanih študentov.

“Glede na dejstvo, da je UM sama pridobila zelo visoke donacije in s tem sama zagotovila potrebno opremo za zagon in izvajanje študijskega programa ter da nam je uspelo razvoj dentalne medicine pripeljali tudi v vzhodno kohezijsko regijo, menimo, da bi moral obstajati velik interes države, da zagotovi sredstva za izvedbo tega študijskega programa, saj obstaja tudi na tem področju medicine velika deficitarnost,” so prepričani.

Generacija zdravnikov iz držav nekdanje Juge se bo kmalu upokojila

S to tezo se ne bi mogel bolj strinjati dekan Medicinske fakultete Ivan Krajnc, ki je prepričan, da je veliko zobozdravnikov k nam prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije in prav ti se bodo kmalu upokojili. Po drugi strani pa za študij stomatologije v Ljubljani letno razpišejo le 50 prostih mest za bodoče študente, kar nikakor ne zadostuje potrebam Slovenije. In res, od 1470 (pa še od tega 235 zasebnikov) stomatologov, ki trenutno delujejo v Sloveniji, se jih je v tujini izobrazilo kar 24 odstotkov. “Z upokojevanjem te generacije stomatologov bo težava deficitarnosti na tem področju še bistveno večja,” menijo na Univerzi v Mariboru. S temi številkami sodi Slovenija na sam rep držav EU. Število stomatologov v Sloveniji na 100.000 prebivalcev je pod povprečjem EU, saj je samo v štirih državah stanje na tem področju slabše kot v Sloveniji.

349 zobozdravnikov je diplomiralo v tujini, največ (161) na Hrvaškem, sledi Srbija (92), 188 Slovencev, ki so diplomirali v Sloveniji, pa je zaposlenih v tujini.

Medtem pa v Zdravniški zbornici Sloveniji menijo, da imamo v Sloveniji povsem dovolj zobozdravnikov in da sploh ne gre za deficitaren poklic.

Prej nasprotovali Medicinski fakulteti v Mariboru, sedaj študiju dentalne medicine

Zanimivo je, da je iz vseh strani slišati nasprotovanja za izvedbo študija Dentalne medicine v vzhodnokohezijski regiji kot so poprej nasprotovali vzpostavitvi same Medicinske fakultete. “Ali si danes kdo še sploh upa predstavljati, da na UM ne bi imeli Medicinske fakultete, ki je izobrazila že 772 diplomantov splošne medicine in 106 doktorjev znanosti s področja medicine, pa kljub temu v slovenskem prostoru ne izobrazimo dovolj zdravnikov, so pa pred uvedbo tega študija na Univerzi v Mariboru obstajala velika nasprotovanja študiju medicine v Vzhodni koheziji?” se sprašujejo na UM.

“Ali si danes kdo še sploh upa predstavljati, da na UM ne bi imeli Medicinske fakultete?”

Zdravniška zbornica Slovenije je lani oktobra izvedla tudi anketo med zobozdravniki. Da podpirajo ustanovitev stomatološke fakultete v Mariboru, je z ‘da’ odgovorilo le 21 odstotkov vprašanih. Krajnc je prepričan, da bi, če bi sledili poti nasprotovanja, naleteli na močan zasebni lobi, ki se boji izgube zaslužka. “Tudi če bi vodovodarja vprašali, če si želi, da bi v njegovi okolici začelo delati še 100 vodovodarjev, vam menda ne bi pritrdil,« je kritičen dr. Krajnc.