Jutri se bo pisala zgodovina – mladi bodo opoldne pogumno stopili na ulice in ves svet pozvali k spremembam. Dejanskim in velikim. Dovolj je pretvarjanja, da onesnaževanje okolja ne obstaja, dovolj je poniževanja mladih, ki edini brez strahu opozarjajo na očitno. Čas je, da Podnebni štrajk vzamemo zares. Zase in za prihodnost Zemlje.

Če komentarji v svetu »odraslih« pričajo o tem, da so mnogi prepričani, da onesnaževanje okolja sploh ne obstaja, ali da se bo Zemlja očistila sama, se mladi zavedajo, da ni tako. Vedo tudi, da bodo nekoč oni, njihovi otroci ter vnuki živeli v svetu, ki je že sedaj poln mikroplastike, strupenih snovi, v svetu, na katerem vsak trenutek izginjajo živalske in rastlinske vrste, v svetu, ki umira.

Dovolj je sprenevedanja, so sklenili in čeprav se jim marsikdo posmehuje ter dvomi v njihov uspeh, so prav oni naša edina možnost. »Kako si drznete!« je v enem svojih govorov ta teden svetovne velikaše, ki govorijo le o neskončni ekonomski in gospodarski rasti, obsodila mlada aktivistka in začetnica petkovih podnebnih protestov, Greta Thunberg. Njej govor lahko pogledate tudi na naslednji povezavi.

Podnebni štrajk bo jutri, 27. septembra, ob 11:55. Tudi v Mariboru. Ostale lokacije po Sloveniji lahko najdete s klikom na povezavo.

Kaj zahtevajo mladi, kaj potrebuje svet?

Mladi za podnebno pravičnost, slovenska organizacija, ki je tudi pobudnica podnebnih protestov po Sloveniji, je oblikovala tudi 10 zahtev, ki povzemajo to, kar moramo uresničiti, če želimo Zemljo pustiti še našim zanamcem.

  1. Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti.
  2. Zahtevamo takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna ter pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo.
  3. Zahtevamo 40-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov v prometu do leta 2040 glede na leto 2005, s prednostnim spodbujanjem javnega potniškega prometa, hoje in kolesarjenja.
  4. Zahtevamo vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, ki bodo cenovno dostopna, visoko energetska in učinkovita, čim bolj samozadostna ter z dostopom do kakovostnega javnega potniškega prometa in kolesarskih stez.
  5. Zahtevamo, da delovni skupini Vlade za prestrukturiranje premogovnih regij podeli mandat za pripravo pravičnega in nadzorovanega načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter oblikovanje plana za prehod v zeleno in socialno prihodnost regije. Omenjena objekta naj se na pravičen, socialno sprejemljiv in postopen način zapre najkasneje do leta 2030.
  6. Zahtevamo uvedbo štiridnevnega delovnega tedna ob istem plačilu, sprva poskusno,po letu 2025 pa obvezno, ter sočasno spodbujanje nematerialnega preživljanja prostega časa.
  7. Zahtevamo državno zajamčena zelena delovna mesta na področju skrbstva za posameznika, za skupnost in za okolje.
  8. Zahtevamo vključitev celostne, družboslovne, humanistične in naravoslovne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja ter v prihajajočo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju.
  9. Zahtevamo ukrepe za prehod v sonaravno kmetijstvo ter pospešen prehod na večinoma rastlinsko, ekološko, čimbolj lokalno in polnovredno prehrano.
  10. Zahtevamo ustavitev trenutnega in nadaljnjega slabljenja Zakona o ohranjanju narave ter njegovo dosledno in strokovno izvajanje, s ciljem preprečitve v človeški zgodovini še nevidenega upadanja populacij, izumiranja vrst in izgube biodiverzitete.

Zemlja se duši

Fotografije plaž, na katerih se pesek zaradi obilice smeti sploh ne vidi, so že stalnica, a zdi se, da še tako veliko število fotografij ni dovolj, da bi ti, ki imajo moč in sredstva, kaj ukrenili. Tudi znanstveni dokazi so zgovorni. Meritve kažejo, da emisije toplogrednih plinov v ozračju nezadržno naraščajo – v letu 2018 so tako presegle mejo 400 ppm (delcev na milijon), kar pomeni, da je znanstveno določena meja, ki predstavlja nosilno sposobnost planeta in je enaka 350 ppm, že presežena.

»Izumiranje vrst je nekaj običajnega, a današnja družba to dejstvo pogosto zlorablja, saj se ne zaveda, da je pri izumiranju ključna tudi hitrost. V sodobnem času spremljamo izredno hitro izumiranje vrst, ki je škodljivo za našo biodiverziteto. Družba se ne zaveda, da kmalu nekaterih najbolj znanih vrst živali in rastlin ne bo več,« je nezadržno umiranje Zemlje in njenih prebivalcev, pred katerim si zatiskamo oči, pojasnil mariborski gimnazijec.

Mladi za podnebno pravičnost razlagajo, da višanju emisij toplogrednih plinov v skoraj neposredni povezavi sledi dvig temperature, pri čemer smo na gotovi poti, da presežemo mejo 2 °C globalnega ogrevanja, ki je do nedavnega veljala za varen in sprejemljiv cilj.

Podnebni protesti združujejo mlade po vsem svetu, kdaj bodo dovolj glasni, da jih bodo zares vzeli tudi odrasli?

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Vir: Facebook/Mladi za podnebno pravičnost

Konec odlašanja

»Zadnje poročilo IPCC (Medvladnega foruma o podnebnih spremembah) o globalnem segrevanju je tako kot novo mejo določilo 1,5 °C, s čimer se izognemo številnim posledicam segrevanja ozračja (manj ekstremnih vremenskih pojavov in izogib izumrtju večine svetovnih rastlinskih in živalskih vrst) ter vrsti prelomnih točk (izguba polarnega ledu itn.), ki bi prinesli nepovratne spremembe,« povedo.

Spremembe, ki jih moramo uvesti, niso preproste, a so nujne. »Ocene o postopnem znižanju emisij toplogrednih plinov kažejo na to, da je prehod v nizkoogljično družbo (razvite države morajo znižati emisije toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95% glede na predindustrijsko dobo) ob ciljih, ki si jih zastavljamo sedaj (npr. v EU so ti cilji postavljeni na – 40% do 2030 ob upoštevanju ponorov iz širjenja gozdov), nesorazmeren. To pomeni, da odlagamo breme zniževanja emisij na prihodnje generacije in smo brez realnega načrta za razogljičenje v čim krajšem času,« razložijo mladi in dodajo:

»V zahtevah zato sledimo priporočilom znanstvenikom in zahtevamo takojšnje ukrepanje in postavitev cilja zmanjšanja emisij vsaj za 80% že do leta 2030. Le-to bo omogočilo postopen prehod, ne pa odlaganje bremena na prihodnje generacije ob njihovem hkratnem soočanju z najhujšimi posledicami podnebnih sprememb.«

Pred jutrišnjim Podnebnim štrajkom pa si lahko ogledate tudi enega od mnogih kratkih filmčkov o podnebni krizi.