Nastja Pavel, znana tudi kot “Moja babica”, je priljubljena, mlada diplomirana babica, magistra zdravstvenih ved, ki je na pomoč priskočila že ničkoliko ženskam med in pred porodom. Je ženska, ki živi svoj poklic, saj tudi v prostem času pomaga številnim nosečnicam pri dajanju nasvetov o tem častitljivem obdobju njihovih življenj. Mnoge ženske se je spomnijo kot vselej nasmejano babico, ki je pomirila še tako živčne mlade mamice in nosečnice, ki so bivale v UKC Maribor. Svojo poklicno pot sedaj nadaljuje drugje.
Kako stresen je pravzaprav vaš poklic? S strani predstojnice oddelka UKC Maribor sem slišala, da vas je odločno premalo?
V UKC Maribor nisem več zaposlena. O kadrovski stiski v zdravstvu lahko poslušamo na vsakem koraku. Zaradi razmer v zdravstvu, izjemno odgovornega in troizmenskega dela, je težava, da se mlade babice ne prijavljajo na razpise. In to je en del odgovora na drugi del vprašanja. Babištvo si večina predstavlja kot lep poklic, ki prinese novo življenje – rojstvo otroka, mame in očeta. Vendar, da v sistemu, kot je pri nas (kazalci kakovosti sicer govorijo oskrbi v prid), babica pospremi par do družine, je veliko težje.
Žensk in parov babica večinoma ne pozna vnaprej, ne pozna njihovih življenjskih navad, pričakovanj, strahov, preteklih izkušenj. Izjemno težko nalogo ima, da v kratkem času pridobi zaupanje para. Hkrati pa moramo vedeti, da jo za naslednjimi vrati čaka še ena porodnica in za naslednjimi še ena.
Pri pultu kup dokumentacije, ki jo je potrebno izpolniti, morda potrebuje njeno pomoč kolegica v kateri od preostalih sob. Morda ima v kateri od sob žensko, kjer se nosečnost ni veselo zaključila. Ali pa na vrata pozvoni urgenca, kjer ženska hudo krvavi in sta v igri življenje mame in otroka. Hkrati pa je verjetno utrujena, ker je to že njena četrta nočna izmena zapored. Tako kot je krasen poklic babice, zna biti tudi zelo naporen. In na to se študente babištva mora pripravljati že tekom študija.
Ste morda zagovornica kakih idej, ki jih pri nas še ne izvajamo?
Da. V prvi vrsti zagovarjam “up to date” porodno prakso in kontinuirano babiško oskrbo z modelom “ena na ena”. To pomeni, da ima ženska možnost babico spoznati že v nosečnosti in obratno, ter da jo ta babica spremlja pri porodu. V idealnem primeru še po porodu, saj je kontinuiran stik bistven za vzpostavitev zaupanja in predpogoj za dobro porodno izkušnjo. Dokazano je, da je babiško voden model najboljša izbira za ženske z nizkim tveganjem. Več o kontinuirani oskrbi si lahko preberete tukaj.
Zakaj izpostavljam ženske z nizkim tveganjem? Ker smo za njih po kompetencah odgovorne babice, sicer jih mora voditi zdravnik. Tukaj si lahko preberete o poklicnih kompetencah babic.
Kako se v bistvu naloga babic med porodom razlikuje od porodničarjev?
Kot sem že omenila, je babica odgovorna za žensko med porodom, ko vse poteka normalno. V nasprotnem primeru se vključi tudi ginekolog porodničar. Na primer, če ženska potrebuje ali želi kakšna zdravila, če se izkaže, da je potrebno operativno dokončanje poroda, če je prišlo do poškodbe porodne poti in je potrebno šivanje, če se pojavi poporodna krvavitev in podobno.
Angleški izraz “midwife” pomeni “z žensko”. Torej bistvena naloga babice je, da je (ob porodu) z žensko. Vendar kot smo že predhodno ugotovili, je to večkrat misija nemogoče. Vsi pa smo tam za žensko, za par, za družino. Tako da to nam je skupno.
Kako ocenjujete “trpežnost” Mariborčank med porodom? Morda veste, kakšne so statistike po zapletih in izvedbi carskega reza v primerjavi z Evropo?
Ne bi se osredotočala na “trpežnost Mariborčank” ali na ženske iz drugih regij. Menim, da se je dojemanje porodne bolečine in poroda z leti spremenilo, na kar je vplivala sprememba porodne prakse in življenjskega stila. Prav tako sem mnenja, da so se spremenile tudi človeške vrednote, kar bi lahko imelo svoj vpliv.
Točnih statističnih podatkov za preteklo leto nimam. NIJZ je izdal podatke za leti 2015 in 2016, kjer navajajo, da ostaja trend naraščanja otrok rojenih s carskim rezom. To pomeni, da je s carskim rezom rojen vsak peti otrok, kar je še vedno manj, kot povprečje EU. Svetovna zdravstvena organizacija je glede carskega reza izdala tudi priporočila. Carski rez je operativni poseg. Je efektiven in rešuje življenja žensk in otrok, zato se ga izvede, ko so zato medicinski razlogi. WHO tako priporoča, da bi naj bila stopnja carskih rezov nekje 10-odstotna.
Kateri dejavniki vplivajo na potrebo po carskem rezu?
Menim, da ne moremo gledati samo na statistiko carskih rezov. V prvi vrsti moramo pogledati kakšno populacijo imamo. NIJZ iz leta 2016 pravi, da sta v porastu prekomerna telesna masa in sladkorna bolezen kot dejavnika tveganja za kardiovaskularna obolenja.
In če imamo nosečnico s prekomerno telesno maso, ima ta tudi večjo verjetnost za zaplete v nosečnosti, kot na primer povišan krvni tlak v nosečnosti, nosečniško sladkorno bolezen, prezgodnji porod. Nato imamo še kadilke, ženske, ki se morajo voditi v terciarnem centru (Ljubljana ali Maribor) zaradi predhodno znanih obolenj. Vse to vpliva na statistiko za zaplete in izvedbo operativnega dokončanja poroda s carskim rezom. Tako da najprej moramo poskrbeti za zdravo populacijo.
Kakšne izkušnje ste pridobili ob delu v UKC Maribor? Imate kakšne skrite želje, kako bi si zastavili vaše delo?
Delo je bilo izjemno poučno, dobila sem veliko izkušenj, krasnih ljudi, veliko imam čudovitih porodnih zgodb, veliko žensk me še danes pocuka na cesti in mi z nasmehom na obrazu pokažejo svoje zdaj že malčke, kmalu prvošolčke. Shranjujem vsa pisma in zahvale, ki sem jih prejela. UKC Maribor je terciarni center, kjer je možno videti veliko patologije, zato me bo vedno spremljalo nekaj težkih zgodb. Delo v UKC Maribor je bila vsekakor pomembna izkušnja, ki bi jo priporočala vsaki mladi babici, ne glede na to, kam jo bo pot popeljala.
Koliko je pravzaprav v glavi? Sprašujem v smislu, če lahko ženska psiha pri porodu vpliva do te mere, ta pride do zapletov?
Lahko. Zato je pomembno, da ima ob sebi ljudi, ki jim zaupa. Zato zagovarjam kontinuirano babiško oskrbo.
Lahko navedete nekaj praks, s katerimi se morda najbolj ne strinjate, a se kljub temu izvajajo? Bi kaj spremenili v sodobnem načinu izvajanja pomoči pri porodu ženske? Mnoge porodnice se recimo ne strinjajo z ležanjem med porodom, bi raje čepele, da gravitacija opravi svoje …
Prakse se od porodnišnice do porodnišnice razlikujejo. Vpliv na samo “porodno prakso” pri posamezni ženski ima še na primer potek nosečnosti, začetka in potek poroda, fizična in psihična pripravljenosti ženske, podpora, ki jo ima ženska pri porodu. Zato rečemo, da je vsak porod zgodba zase. Pri gravitaciji ni vse črno in belo. Potrebno je poslušati svoje telo, upoštevati že zgoraj omenjene faktorje in imeti ustrezno usmeritev, kdaj sodelovati z gravitacijo, kdaj pa je bolje izbrati počitek in relaksacijo.
Pri gravitaciji ni vse črno in belo.
Katere vidike bi izpostavili, v katerih smo v Sloveniji slabši/boljši od drugih držav EU, kar se tiče same prakse, kadra, opremljenosti bolnic, financ?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj sem že prej omenila, da se porodne prakse razlikujejo od porodnišnice do porodnišnice. Letos je bil izveden projekt “Moja porodnišnica”, ki ga lahko najdemo na spletu. Gre za kratke predstavitvene videe vseh 14 porodnišnic v Sloveniji. Tako dobimo vpogled v njihovo opremljenost, prakso, spoznamo nekaj kadra.
Lahko pa povem, da imajo ženske v Sloveniji deset preventivnih pregledov z individualnimi svetovanji in dvema ultrazvočnima preiskavama v nosečnosti. Omogočeno imajo brezplačno pripravo na porod in starševstvo v sklopu porodnišnic in zdravstvenih domov. Obisk patronažne službe – enkrat preventivni obisk v času nosečnost, dva obiska otročnice in šest obiskov dojenčka, v prvem letu starosti. Imamo dva terciarna centra, Ljubljana in Maribor in 12 drugih porodnišnic.
Večina kontracepcije je še vedno brezplačna. Ne pozabimo na presejalne teste, kot sta ZORA, DORA. Kar se tiče socialnega varstva, naj omenim plačan porodniški in očetovski dopust, kar je zelo pomembno za navezovanje novonastale družine. Vse to lahko štejemo kot prednosti.
Od kdaj torej več ne delate v UKC Maribor? Dejali ste, da ste veliko odstotni. Vas torej nosečnice lahko pokličejo za nasvete in spremljanje “Moje babice”?
Moje delo je še vedno povezano z babištvom, vendar na drugačen način. Od decembra 2017 sem zaposlena na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za babištvo. Zraven v okviru časovnih zmožnosti urejam spletno stran Moja babica, kjer lahko bralci najdejo številne nasvete o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju in babištvu.
Kaj počnete v prostem času, kam v Mariboru se najraje odpravite?
Delo z ljudmi je krasno, a vsak, ki dela z ljudmi ve, da je zahtevno. In ko si babica, si babica 24/7. Svoje poslanstvo opravljam 100-odstotno. Zaradi trenutne narave dela sem veliko na cesti, zato sem v prostem času najraje doma. Rada kolesarim in grem na izlet v naravo.
Znani ste pod “nadimkom” Moja babica. Gre torej za neke sorte zasebno poslovno pot. Od kod ideja, za kaj gre?
Ne vem ravno, če je to poslovna pot. Zagotovo je ena dodatna pot, ki sem jo izbrala v življenju. Ideja se je porodila kmalu po končani diplomi, leta 2012. Takrat nisem takoj dobila zaposlitve, a hkrati nisem želela “pasti ven”. Najprej je bilo zelo skromno. Zgolj s profilom na socialnem omrežju, kjer sem tu in tam delila kakšen članek in ga malo povzela v slovenščino. Prepustila sem se toku, zanimanje je postajalo vedno večje. Seveda sem med tem trdo delala in zdaj sem ponosna na to, kar je moč videti pod “Moja babica”. Gre za “state of mind”. Je prepoznana, ekskluzivna znamka, za katero upam in želim, da bo še naprej poganjala močne korenine, s krasnim cvetom. In čeprav sem bila v zadnjem času nekoliko odsotna, so na spletni strani www.mojababica.si vse vsebine prosto dostopne ves čas.
Kdo je vaš največji idol?
V poklicnem smislu ga nimam. Sicer pa moji idoli prihajajo iz mojega zasebnega življenja. So gorivo za moj motor, ki me poganja tako profesionalno kot zasebno. Z njimi je vsaka pot lažja.
Kaj se je izkazalo kot najboljši nasvet, ki ste ga svetovali nosečnicam oziroma porodnicam? “Pomiri se” verjetno ne vžge?
Pri tem odgovoru bom uporabila besede prijateljice: “Nasvet je namenjen vsaki posameznici in ne more biti univerzalen. In ti za vsako najdeš prave besede, v pravem trenutku, predvsem ko gre zares.”
