Mnogo najuspešnejših svetovnih mest se je razvilo kot industrijska središča in se nato nenehno preoblikovalo, da bi preživela. Vendar pa vsa mesta niso uspešno sledila temu hitremu tempu in se v zadnjih letih zaradi tega spopadajo z mnogimi težavami.

Angleški Manchester uspešno nasprotuje temu trendu. Mesto, ki je med industrijsko revolucijo postalo orjak, se je zdaj preobrazilo v veliko ustvarjalno središče, ki privablja znanja, talente in naložbe z vsega sveta. Uspeh Manchestra, ki utrjuje svoj status z razvojem degradiranih okrožji v nova tehnološka in ustvarjalna središča, je dober zgled za nešteta druga urbana središča, ki želijo obrniti svoje trende nazadovanja.

Zadnja desetletja so bila za mnoga nekdanja industrijska središča, vključno z Mariborom, izziv. V času divjega tehnološkega napredka, množične mobilnosti talentov in naraščajoče globalne konkurence so se ta nekdaj uspešna trgovinska središča bila prisiljena prilagoditi – mnoga neuspešno.

Vzpon in padec

Manchester je bil eno izmed več mest Združenega kraljestva, ki se je znašlo v tem položaju. Priznano kot prvo resnično industrializirano urbano območje na svetu, v 19. stoletju se je razvilo v središče svetovne trgovine z bombažem, pri čemer se je od proizvodnje premaknilo k izvozu končnih izdelkov. Vendar pa je vrhuncu zlate dobe Manchestra, ko se ga je prijelo ime »Cottonpolis«, kmalu sledil močan upad, saj je povpraševanje po britanskem bombažu po izbruhu prve svetovne vojne močno upadlo. Bombažna industrija v Združenem kraljestvu je propadla sredi 20. stoletja, ko se je proizvodnja povečala v državah, ki so bile bližje mestu pridelave surovine in cenejšo delovno silo.

Na splošno se je zaposlenost med letoma 1951 in 1981 zmanjšala za 22 %, delovna mesta v strojništvu in električnih izdelkih so se skoraj prepolovila, v tekstilni industriji pa so upadla za presenetljivih 86 %. Do osemdesetih in devetdesetih let je bilo to mesto, ki je nujno potrebovalo spremembe in novo usmeritev.

Osredotočanje na tehnološki in ustvarjalski sektor

Ponoven vzpon Manchestra se je pričel na prelomu stoletja, ko se je mesto znova osredotočilo na tehnološki in ustvarjalski sektor. Mesto je spremenilo pogled in fokus od zaščite starih industrij v zatonu k temu, da postane napreden in poskuša pritegniti nova podjetja in tehnologije.

»Ljudje temu pravijo ‘Manchestrski čudež’, da se mesto, ki je resnično propadalo, spremeni v nekaj, kar je danes v resnem razcvetu in napreduje. V industrijski dobi je bil premog morda najpomembnejši vir. Danes je to talent in Manchester ima veliko tega, zahvaljujoč štirim univerzam in dejstvu, da je v mestu 100.000 študentov,« je v dokumentarcu za B1M povedal Chris Urwin z Aviva Investors, angleške družbe za upravljanje premoženja.

Manchester je najhitreje rastoče tehnološko središče v Evropi in eno najhitreje rastočih mest na celini. Do leta 2025 naj bi se v mestno središče preselilo še okoli 100.000 prebivalcev, do leta 2036 pa naj bi ustvarili dodatnih 65.000 delovnih mest. 3,5 milijarde funtov, nedavno vloženih v mestno medijsko krajino in digitalno industrijo, je višje kot kjer koli drugje na celini – a to je šele začetek kreativne reforme mesta.

Enterprise City, Manchester. Vir: Twitter.

Projekt Enterprise City

Najboljši primer nove identitete Manchestra je Enterprise City, nova četrt v mestu, ki temelji na medijih, tehnologiji in kreativni industriji. To je kraj, kjer bodo ljudje delali, živeli, Enterprise City pa bo imel tudi kulturni element. Celotno okrožje je zamišljeno kot globalni ustvarjalno središče, kjer se lahko zbere rastoče tehnološko in medijsko gibanje in izmenjujejo ideje. Z razvojem tega okrožja se bodo vzporedno z obnovljenimi stavbami kulturne dediščine dvignile najsodobnejše nove zgradbe.

Bolečina deindustrializacije se še vedno močno čuti v mestih po vsem svetu – uničuje napredek in razbija skupnosti, hkrati pa močno vpliva na globalno politiko in odločitve ekonomske politike. Toda Manchester s svojim razvojem nasprotuje trendu in se pojavlja kot dobra primerjalna študija za druga urbana središča s podobnimi težavami ter dokazuje pomen prilagodljivosti. Nekoč vodilna industrijska sila je zdaj preoblikovana v prevladujoče ustvarjalno središče – mesto, čigar pomen na svetovnem prizorišču se je ohranil in ima danes verjetno večjo težo kot kadar koli prej.

Industrijski vzpon in padec Maribora

Gospodarstvo je v času prve svetovne vojne zaradi razmer v Mariboru nekoliko mirovalo, v 30. letih 20. stoletja pa se je zgodil velik preobrat, v mesto so prišli tudi tuji podjetniki, povzpela pa se je tekstilna industrija. Cvetoča kovinska industrija našega mesta je bila v času druge svetovne vojne večinoma podrejena vojaškim potrebam, leta 1941 pa se je začela gradnja slavne Tovarne letalskih motorjev na Teznu, ki se je napajala z električno energijo HE Fala.

Porušene objekte, posledico vojnih bombardiranj, so Mariborčani s pridnim delom obnovili in industrija se je spet hitro postavila na noge, Maribor pa je zaslovel kot najmočnejše industrijsko središče Slovenije ter Jugoslavije. Vodstvo slednje je s petletnim načrtom gospodarstva počasi krepilo različne sektorje, gospodarjenje posameznih enot pa je bilo prvič in kot velika novost predano v roke delovnih kolektivov. Sčasoma so se krepili tuji, predvsem azijski trgi, ki so bili cenejši, razpad Jugoslavije pa je mariborsko zgodbo dodatno zamajal, delavci so izgubili službe, podjetja so končala v stečaju, Maribor pa izgubil svojo nekdanjo slavo.

Foto: Sara Rezar

Vzporednice z Mariborom

Manchester je svojo industrijsko degradacijo in nazadovanje rešil s spremembo svoje mentalitete. Zavedal se je svoje preteklosti, vendar ni zaspal na lovorikah in poveličevanju preteklosti, temveč se je razumel, da se mora prilagoditi, če želi preživeti. Identificiral je sektorje, ki imajo v globalnem gospodarstvu največji potencial, privabil tuje investitorje in domače talente in vzpostavil podporno infrastrukturo. Prav tako je bila potrebna politična volja, ki nam je v Mariboru v veliko pogledih primanjkuje. Vendar pa ni vse tako slabo kot se morda zdi. V Mariboru najdemo zelo dober in usposobljen tehnološki sektor, ki je zaradi slabih priložnosti v mestu primoran pobegniti v prestolnico ali na tuje. Maribor leži na stičišču trgovskih poti, ki vodijo v gospodarsko izjemno močne države Srednje Evrope, je izvrstvo izhodišče za Balkanski polotok in Vzhodno Evropo. Prav tako pa se v mestu rojeva visoko zmogljiva startup kultura. Talente imamo, izobraževalne strukture so postavljene, infrastruktura se počasi razvija, manjka nam le politična volja.